1. Pridobivanje nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 s termičnim razkrojemNika Petelinšek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se posvetili sintezi nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 z metodo termičnega razkroja prekurzorskih molekul. Omenjeni nanodelci so primerni za uporabo v temperaturno samoregulativni magnetni hipertermiji in s to metodo še niso bili sintetizirani. S spreminjanjem sestave magnezijevega ferita z vgrajenim titanom lahko vplivamo na njegovo Curiejevo temperaturo. Sinteza s termičnim razkrojem ima pred ostalimi uveljavljenimi metodami pridobivanja nanodelcev to prednost, da omogoča kontrolirano sintezo ustrezno majhnih monodisperznih delcev.
Cilj tega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati nanodelce Mg1+xFe2-2xTixO4, kjer je x = 0,37, saj so nanodelci s to sestavo v prejšnjih študijah izkazovali ustrezne magnetne lastnosti za uporabo v hipertermiji. Pri sintezi z metodo termičnega razkroja smo uporabili kovinske acetilacetonate kot prekurzorje. Sinteze smo izvajali pri temperaturah 280 °C in 320 °C. Presevna elektronska mikroskopija z elementno analizo je pokazala, da smo pridobili nanodelce magnezijevega ferita, majhne velikosti (8-13) nm in z ozko porazdelitvijo. Vendar pa v materialu ni bilo vgrajenega titana. Na podlagi termične analize prekurzorjev smo ugotovili, da je titanov prekurzor pri pogojih sinteze termično stabilen in razpada pri znatno višji temperaturi kot magnezijev in železov prekurzor. Tako se titan pri uporabljenih pogojih sinteze ne more vgraditi v delce.
Ključne besede: nanodelci, magnetna hipertermija, magnezijev titanov ferit, Curiejeva temperatura, termični razkroj
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 319; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. Spremljanje reoloških lastnosti anorganskih prahovMarko Šket, 2020, magistrsko delo Opis: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Ključne besede: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Objavljeno: 04.03.2020; Ogledov: 853; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Efficient copper removal from an aqueous anvironment using a novel and hybrid nanoadsorbent based on derived-polyethyleneimine linked to silica magnetic nanocompositesOlivija Plohl, Matjaž Finšgar, Sašo Gyergyek, Urban Ajdnik, Irena Ban, Lidija Fras Zemljič, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: environmental nanotechnology, nanoparticle characterization, surface analysis, magnetic polymer nanosorbents, heavy metal reduction, hybrid nanocomposites
Objavljeno: 25.02.2019; Ogledov: 745; Prenosov: 233
Celotno besedilo (4,36 MB) |
4. Sinteza magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi Ru na ogljikuUrška Bukovšek, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi rutenija na ogljikovem nosilcu. Namen magistrskega dela je bil sintetizirati učinkovit katalizator, ki je primerljiv s komercialnim, njegova bistvena prednost pa je ta, da je magneten in ga je možno enostavno separirati z uporabo gradienta zunanjega magnetnega polja. Tekom dela smo sistematično preučevali vpliv postopka priprave na lastnosti Ru/C katalizatorjev.
Ogljikove nosilce smo pripravili s hidrotermalno karbonizacijo glukoze v prisotnosti sintetiziranih magnetnih nanodelcev. Delce smo nato žgali v cevni peči, v inertni argonovi atmosferi in jim z mletjem povečali specifično površino. Nadalje smo na njihovo površino sintetizirali Ru nanodelce z redukcijo Ru(acac)3. Izbrane sintetizirane katalizatorje smo testirali za reakcijo hidrogeniranja in deoksigenacije evgenola.
Ugotovili smo, da imajo delci, prekriti z ogljikom, žgani pri 750 °C bistveno manj strukturnih defektov grafita, kot pri temperaturi 500 °C, katalizator pa je bolj primerljiv s komercialnim. Nadalje smo ugotovili, da z daljšim časom sinteze v avtoklavu, Ru nanodelci rastejo na površini C nosilca. Prav tako je na površini C nosilca prišlo do nastanka Ru skupkov. Najbolj presenetljiva ugotovitev pa je bila ta, da ima dodatek PVP zelo velik vpliv na celotno sintezo Ru/C katalizatorjev ter na njihovo učinkovitost. PVP je onemogočal vezavo večjih koncentracij Ru(acac)3 na površino C nosilca, brez njegove prisotnosti pa smo lahko koncentracijo Ru(acac)3 kar 5x povečali. Zmanjšal je tudi končno učinkovitost katalizatorjev, Ru nanodelci pa so na površini C nosilca po katalizah močno zrasli. Katalizatorji brez PVP so bili zelo učinkoviti. Najbolj učinkovit je bil katalizator z delci, žganimi pri 500 °C. Bil je tudi bolj učinkovit od katalizatorja z delci, žganimi pri 750 °C ter od komercialnega.
Ključne besede: magnetno-izločljivi katalizatorji, Ru katalizatorji, C nosilec, hidrogeniranje, deoksigenacija
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 686; Prenosov: 74
Celotno besedilo (4,45 MB) |
5. Preučevanje koloidnih lastnosti magnetnih nanodelcev prevlečenih s polipeptidomSaša Rešeta, 2017, magistrsko delo Opis: Stabilne suspenzije magnetnih nanodelcev prevlečenih z bioaktivnimi molekulami predstavljajo velik potencial v terapevtskih aplikacijah. Goli magnetni nanodelci v vodnih suspenzijah imajo težnjo po aglomeraciji, z adsorpcijo aminokislin nanje pa lahko vplivamo na njihov površinski naboj in tako pripravimo stabilne suspenzije. V magistrskem delu smo želeli pripraviti stabilne suspenzije magnetnih nanodelcev maghemita prevlečenih s polipeptidom na enostaven in cenovno ugoden način, primeren za masovno industrijsko proizvodnjo. Preučevali smo tudi obstojnost peptidne prevleke v biološko pomembnem mediju, fosfatnem pufru, ki ima veliko afiniteto do površine nanodelca. Magnetne nanodelce smo sintetizirali s soobarjanjem Fe2+/Fe3+ ionov iz vodne raztopine. Na tako pripravljene nanodelce smo adsorbirali aminokislini lizin in asparaginsko kislino v različnih razmerjih. Za zamreženje adsorbiranih aminokislin smo uporabili zamreževalni reagent 1-etil-3-(-3-dimetilaminopropil) karbodiimid hidroklorid (EDC), ki je znan po nizki toksičnosti in sposobnosti modifikacije stranskih skupin proteinov. Z adsorpcijo aminokislin na površino magnetnih nanodelcev in naknadnim dodatkom zamreževalnega reagenta nismo uspeli pripraviti koloidno stabilnih suspenzij. S FT-IR meritvami smo potrdili nastanek peptida na površini magnetnih nanodelcev. Na podlagi HPLC meritev aminokislin v supernatantih suspenzij nanodelcev sklepamo, da se na nanodelce v prisotnosti EDC adsorbira precejšen del aminokislin, pri čemer se asparaginska kislina adsorbira v večji meri kot lizin. Meritve zeta potenciala so pokazale obstojnost peptidne prevleke na nanodelcih v prisotnosti fosfatnega pufra s koncentracijo, ki se uporablja v bioloških aplikacijah.
Ključne besede: magnetni nanodelci, maghemit, asparaginska kislina, lizin, EDC, PBS
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 696; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,75 MB) |
6. The magnetic and colloidal properties of $CoFe_2O_4$ nanoparticles synthesized by co-precipitationSašo Gyergyek, Mihael Drofenik, Darko Makovec, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Magnetic $CoFe_2O_4$ nanoparticles were synthesized by co-precipitation at 80 °C. This co-precipitation was achieved by the rapid addition of a strong base to an aqueous solution of cations. The investigation of the samples that were quenched at different times after the addition of the base, using transmission electron microscopy (TEM) coupled with energy-dispersive X-ray spectroscopy (EDXS) and X-ray powder diffractometry, revealed the formation of a Co-deficient amorphous phase and $Co(OH)_2$, which rapidly reacted to form small $CoFe_2O_4$ nanoparticles. The nanoparticles grew with the time of aging at elevated temperature. The colloidal suspensions of the nanoparticles were prepared in both an aqueous medium and in a non-polar organic medium, with the adsorption of citric acid and ricinoleic acid on the nanoparticles, respectively. The measurements of the room-temperature magnetization revealed the ferrimagnetic state of the $CoFe_2O_4$ nanoparticles, while their suspensions displayed superparamagnetic behaviour.
Ključne besede: cobalt ferrite, nanoparticles, co-precipitation, colloidal suspensions, magnetic properties
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 1875; Prenosov: 58
Celotno besedilo (279,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Priprava Co-feritnih nanodelcev z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada oleatovSašo Gyergyek, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku opisujemo sintezo nanodelcev kobaltovega ferita z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada organskega kompleksa. Sinteza nanodelcev je potekala v dveh stopnjah. V prvi smo sintetizirali železov in kobaltov oleat z reakcijo kobaltovega (II) in železovega (III) klorida z natrijevim oleatom v mešanici topil. V drugi stopnji smo raztopino oleatov, ki smo ji dodali različne količine oleinske kisline, segreli do vrelišča topila (heksadeken 282 °C ali oktadeken 316 °C). Na povišani temperaturi oleati razpadejo in tvorijo oksidne nanodelce. Na nanodelce je vezan monomolekulski sloj oleinske kisline, ki omogoča dispergiranje nanodelcev v nepolarnih topilih. Povprečna velikost nanodelcev kobaltovega ferita je odvisna od temperature, časa siteze in količine dodane oleinske kisline. Sintetizirani nanodelci v območju velikosti med 9 nm in 20 nm izkazujejo ferimagnetno vedenje ter magnetne lastnosti, ki se spreminjajo s povprečno velikostjo nanodelcev. Predpostavili smo mehanizem nastanka nanodelcev kobaltovega ferita, ki vključuje koalescenco manjših nanodelcev in njihovo rekristalizacijo.
Ključne besede: kobaltov ferit, nanodelci, magnetni nanodelci
Objavljeno: 27.07.2017; Ogledov: 495; Prenosov: 79
Celotno besedilo (162,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Synthesis of nickel and cobalt sulfide nanoparticles using a low cost sonochemical methodMatjaž Kristl, Brina Dojer, Sašo Gyergyek, Janja Kristl, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Nickel and cobalt sulfides are promising materials in different cutting-edge research areas like solar cells, supercapacitors, catalysts, and electrode materials. Nickel and cobalt sulfides with various stoichiometries have been synthesized sonochemically from $Ni(CH_3COO)_2$ ∙ $4H_2O$, $Co(CH_3COO)_2$ ∙ $2H_2O$ and different sulfur precursors using a direct immersion ultrasonic probe. The products were characterized by X-ray powder diffraction, transmission electron microscopy (TEM) including EDX analysis, IR and UV–Vis spectroscopy and elemental analysis. Following products have been obtained: $NiS$, $Ni_3S_4$, $CoS_{1.097}$ and $Co_9S_8$, with average crystallite sizes in the range 7−30 nm. Effects of different reaction conditions on the size, morphology and optical band-gap energy were evaluated. Optical band-gap energies in the range 3.3 eV−3.8 eV were observed for the obtained nanoparticles.
Ključne besede: material science, inorganic chemistry, nanotechnology
Objavljeno: 14.07.2017; Ogledov: 802; Prenosov: 306
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Priprava Co-feritnih nanodelcev z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada oleatovSašo Gyergyek, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku opisujemo sintezo nanodelcev kobaltovega ferita z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada organskega kompleksa. Sinteza nanodelcev je potekala v dveh stopnjah. V prvi smo sintetizirali železov in kobaltov oleat z reakcijo kobaltovega (II) in železovega (III) klorida z natrijevim oleatom v mešanici topil. V drugi stopnji smo raztopino oleatov, ki smo ji dodali različne količine oleinske kisline, segreli do vrelišča topila (heksadeken 282 °C ali oktadeken 316 °C). Na povišani temperaturi oleati razpadejo in tvorijo oksidne nanodelce. Na nanodelce je vezan monomolekulski sloj oleinske kisline, ki omogoča dispergiranje nanodelcev v nepolarnih topilih. Povprečna velikost nanodelcev kobaltovega ferita je odvisna od temperature, časa siteze in količine dodane oleinske kisline. Sintetizirani nanodelci v območju velikosti med 9 nm in 20 nm izkazujejo ferimagnetno vedenje ter magnetne lastnosti, ki se spreminjajo s povprečno velikostjo nanodelcev. Predpostavili smo mehanizem nastanka nanodelcev kobaltovega ferita, ki vključuje koalescenco manjših nanodelcev in njihovo rekristalizacijo.
Ključne besede: kobaltov ferit, nanodelci, magnetni nanodelci
Objavljeno: 17.03.2017; Ogledov: 800; Prenosov: 96
Celotno besedilo (162,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. |
