Search the digital library catalog

Abstract: Z intenzivnostjo informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) obseg podatkov o posameznikih nesluteno narašča. V delu diplomskem delu smo preučili vpliv Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) na uporabo in smeri razvoj IKT. Predstavili smo vlogo in naloge Informacijskega pooblaščenca, klasificirali in longitudinalno pregledali izdane odločbe 2010–2015 za področje dostopa do informacij javnega značaja in z metodo tematske mreže analizirali ključne odločbe. Zaznali smo, da se v ključnih primerih kaže vpliv na razvoj uporabe storitev informacijske družbe. Z intervjujem z namestnikom informacijske pooblaščenke smo poglobili strokovno in izkustveno razsežnost diplomskega dela. Ugotovili smo, da zasebnost kot pravica in vrednota ne bo izginila in da IKT postajajo osrednji nosilec naše identitete.
Keywords: Informacijski pooblaščenec, dostop do informacij javnega značaja, varstvo osebnih podatkov, IKT
Published in DKUM: 05.09.2018; Views: 1140; Downloads: 68
Full text (1,17 MB)

Abstract: V magistrskem delu je obdelana tema vizualizacije podatkov (infografika) z vidika (uporabniško izkustvene) sprejetosti pri občinstvu in podana je ocena vpliva na zaupanje v infografiko kot verodostojnega načina prikaza in ogleda podatkov. Danes je dostop do podatkov (relativno) zelo enostaven, zato se postavlja vprašanje, kakšen obseg podatkov pokazati na vizualno zanimiv in razumljiv način za širšo javnost ter kako pritegniti to javnost k temi, ki morda ni glavno področje njihovega interesa. Veliki problem se pokaže pri razumevanju podatkov in tolmačenju teh podatkov. Povprečen bralec nima možnosti izvesti zaključkov iz obsežne količine podatkov, saj podatki izvorno niso obdelani in vsebujejo velike količine podatkovnih elementov, ki povprečnemu bralcu morda niso pomembni ali razumljivi. Posledično lahko bralec preneha z branjem takšnih podatkov, kar seveda ni zaželeno. Prav zaradi tega se postavlja vprašanje, kako tovrstne podatke prikazati na zanimiv in razumljiv način, čeprav bralec v celoti ni poznavalec področja, o katerem podatki govorijo. V prvem delu magistrskega dela je obdelan način prikaza velike količine podatkov z navedbo izstopajočih primerov skozi zgodovino, kot je npr. prikaz podzemnih železniških prog in prikaz periodičnega sistema elementov. Prav tako je obdelano, katere vizualne prikaze podatkov bi morala vsebovati infografika, da bi le-ta bila vsebinsko učinkovita, ter katere elemente mora imeti infografika, da bi bila tako zanimiva kakor tudi informativna. Infografika mora vsebovati vse obdelane podatke, ki pripovedujejo določeno zgodbo in ki jih je možno podkrepiti z besedili tako, da vodijo uporabnika skozi infografiko, vendar pri tem prikazani podatki ne izgubijo kakovosti. Novinarstvo je eno od področij, ki največkrat uporablja infografiko, in sicer na način, da preko pripovedovanja določene zgodbe bralki ali bralcu približa praviloma obsežen niz podatkov, ki v celoti zanjo ali zanj morda niso zanimivi. Veja novinarstva, ki se imenuje podatkovno novinarstvo, v prvi vrsti raziskuje velike količine podatkov, v katerih odkrije zanimive zgodbe in jih pripoveduje bralcem. V delu so obravnavane nekatere tehnike ter način dostopa do podatkov. Najosnovnejša in hkrati najprikladnejša je metoda zbiranja dostopnih podatkov. Javno dostopni podatki so po pravilu so podatki, do katerih lahko javnost pride na enostaven način. Skladno z zakonodajo, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je možno poslati zahtevek določenemu javnemu organu, je dolžan predložiti iskane podatke, v kolikor ti niso že javno dostopni. Ni nujno, da so javno dostopni podatki na prvi pogled zanimivi ali delujejo, kot da v sebi nosijo zgodbe, ki jih je mogoče in vredno dalje pripovedovati javnosti. Pri zbiranju podatkov je zelo pomembno skrbeti za natančnost in verodostojnost zbranih podatkov, saj je prav od tega odvisna kakovost infografike. Največja škoda v primeru netočnih ali celo nepopolnih podatkov je podajanje napačnih zaključkov. Kadar avtor zbere vse podatke, jih mora filtrirati in analizirati v okviru zastevljene teme. Ppregledati mora vse podatke in izključiti tiste, ki niso pomembni za zgodbo, ki jo gradi, kakor tudi tiste, za katere je sprva ocenil, da pripadajo v isto skupino, vendar so dejansko povsem nepomembni za obdelovano infografiko.
Keywords: infografika, vizualizacije podatkov, darovanje organov, javno dostopni podatki
Published in DKUM: 05.02.2018; Views: 1037; Downloads: 78
Full text (2,30 MB)

Abstract: Internet se je v zadnjih dvajsetih letih razširil na vse konce sveta ter tako postal najhitrejši rastoči medij. Prav zaradi vsakodnevne uporabe smo se odločili raziskati, kakšna je zgodovina nastanka interneta ter kateri dogodki so pripomogli k širitvi interneta v Sloveniji. Diplomska naloga obravnava prelomne dogodke pri nastanku interneta in kako je dosegel tudi Slovenijo. Osredotočili smo se predvsem na čas pred osamosvojitvijo Slovenije in čas po njej. Dejstvo je, da je internet še vedno najbolj razvit v ZDA. S preučitvijo literature in intervjujem s strokovnjaki s področja interneta je bilo ugotovljeno, da so bili Slovenci med vodilnimi v bivši skupni Jugoslaviji, ki so spodbujali razvoj interneta. Predstavili smo tudi različne protokole, ki so bili v uporabi, kakšen nabor storitev je bil na voljo ter različne organizacije, ki so pripomogle k razvoju interneta in s tem posameznike, kateri so bili najbolj dejavni na tem področju.
Keywords: zgodovinski razvoj interneta, internetno omrežje
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 990; Downloads: 119
Full text (829,70 KB)

Abstract: Najbolj obetajoče nove tehnologije so informacijske tehnologije, biotehnologija, energetska tehnologija in nanotehnologija, kot so strokovnjaki že leta 2000 začeli opozarjati na prvi konferenci Nacionalne fundacije za znanost iz ZDA. Učinki znanstveno tehnološkega razvoja in konvergentnih tehnologij namreč pod vprašaj postavljajo pravi namen sodobnih inovacij, hkrati pa kličejo po oblikovanju in merjenju parametrov konvergence, ki se danes dogaja na različnih področjih človekovega delovanja. Raziskave in razvoj predstavljajo ključno determinanto za doseganje evolucije nano, bio, informacijskih in kognitivnih tehnologij (NBIC tehnologij), s tem pa učinkov znanstveno tehnološkega razvoja in konvergentnih tehnologij ter njihovih konkurenčnih prednosti. Na podlagi teorij o NBIC konvergenci, njenih področjih in dejavnikih, ter življenjskega cikla razvoja novih medijev smo oblikovali evolucijski model NBIC konvergence, predstavili njene parametre in razvili model celovitega opcijskega vrednotenja konvergence. Model smo tudi verificirali z rezultati opravljene empirične raziskave. Na osnovi teorije pojavov nove ekonomije, teorije realnih opcij in kazalnikov stanja raziskovalnega in inovacijskega sistema pa smo izvedli kvantitativno in kvalitativno vrednotenje načrtovanih in že izvajanih razvojno-raziskovalnih projektov v podjetjih in institucijah, ki smo jih obravnavali v raziskavi. V doktorski disertaciji smo poleg nosilnega teoretskega in empiričnega okvira predstavili še zgodovinsko teoretski okvir znanosti, tehnologije, družbe, konvergence in konvergentnih tehnologij. Proučili smo tudi raziskave in tehnološki razvoj v Evropi, vključno z analizo uspešnosti Slovenije v okvirnih programih Evropske unije, predstavili teorije raziskovalnih politik, ter raziskovalni in inovacijski sistem v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskave smo podali tudi predloge za izboljšave sistema.
Keywords: NBIC konvergenca, konvergentne tehnologije, konvergentne inovacije, 
 realne opcije, digitalna ekonomija
Published in DKUM: 15.09.2015; Views: 1295; Downloads: 191
Full text (15,82 MB)

Abstract: Poudarek v diplomski nalogi je na predstavitvi in analizi spletnega portala slovenskega izobraževalnega omrežja. Predstavljena je Evropska digitalna agenda, ki je ena glavnih strateških pobud strategije Evropa 2020. Tudi v Sloveniji smo želeli slediti tej pobudi, zato je bila sprejeta strategija razvoja informacijske družbe v Sloveniji – Strategija si2010. Ukrepi s področja izobraževanja so bili namenjeni izobraževanju na vseh ravneh, od predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, srednjega in poklicnega šolstvo ter izobraževanja odraslih. Del sredstev je bil namenjen tudi računalniškemu opremljanju in informatizaciji na področju izobraževanja. Pomembni projekti, ki so se na tem področju izvajali, so bili namenjeni tudi izobraževanju učiteljev in izobraževalcev, ki bodo imeli s sodobnimi načini podajanja in pridobivanja znanja z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije zagotovljen dostop do kakovostnih vsebin, informacij in dejavnosti. Eden izmed strateških ciljev je bil vzpostaviti enotno točko (spletni portal) z vso razpoložljivo vsebino, informacijami in storitvami, povezanimi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v slovenskem izobraževalnem prostoru, dostopno vsem zainteresiranim udeležencem e-znanja, ki delujejo na področju izobraževanja, in jim zagotoviti možnost za izvajanje najkakovostnejših storitev e-izobraževanj.
Keywords: e-izobraževanje, informacijska družba, slovensko izobraževalno omrežje, spletni portal, spletna skupnost
Published in DKUM: 29.05.2015; Views: 946; Downloads: 128
Full text (3,39 MB)