| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Krmni ohrovt (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef)
Marina Rojko, 2010, diplomsko delo

Opis: Krmni ohrovt je s hranili bogata krmna rastlina, ki zaradi tehnoloških omejitev pri pridelovanju in vsebnostih škodljivih sestavin, v praksi ni močno razširjen. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe strokovne literature o krmnem ohrovtu v Sloveniji in predstavljen poljski mikro poskus, izveden v naključnih blokih v štirih ponovitvah, na kmetiji Rojko v Spodnjem Dupleku (Vzhodna Slovenija). V poskusu je bil preučevan vpliv roka setve krmnega ohrovta strženarja (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell) sorte Zeleni Angeliter, na višino rastlin, delež listov in prezimitev. Najvišjo končno višino so meseca novembra dosegle rastline, sejane meseca marca (210 cm), najnižjo pa rastline, sejane v mesecu juliju (100 cm). Najvišji delež listov v pridelku je bil pri setvah v juliju (40,7 %), najnižji pa pri setvah v marcu (20,1 %). Prezimitev rastlin pri nobenem izmed rokov setve ni bila uspešna. Zaradi uporabnosti listov za krmo so za jesensko uporabo primerne setve v mesecu juliju in avgustu.
Ključne besede: krmni ohrovt, rok setve, višina rastlin, delež listov
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3593; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (17,83 MB)

2.
VPLIV GNOJENJA IN NAČINA OBNOVE RUŠE NA PRIDELEK KRME NA PAŠNIKU
Barbara Kmetec, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31'' s .g. š., 15° 37' 13'' v. g. d.) izvedli poskus na travinju združbe Lolietum perennis, v katerem smo preučevali vpliv gnojenja in načina obnove ruše na pridelek krme na pašniku. Poskus je bil izveden kot dvofaktorski poskus po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, kjer je bil faktor na glavnih parcelah gnojenje, na podparcelah pa obnova ruše. Gnojenje je potekalo na tri načine: 1 – z gnojevko v količini do 2,5 GVŽ ha-1 in 150 kg ha-1 hiperkorna; 2 – z 20 % nižjimi količinami gnojevke kot v prvem načinu (1,9 GVŽ ha-1) in 150 kg ha-1 hiperkorna; 3 – z mineralnimi gnojili (400 kg ha-1 NPK + 230 kg ha-1 KAN). Pri obnovi ruše so bili izvedeni naslednji načini: 1 – brez obnove (kontrola); 2 – samozasejavanje; 3 – vsejavanje. Različno gnojenje ni signifikantno vplivalo na količino in kakovost pridelka krme v letu 2008, vpliv pa je bil dokazan za načine obnove ruše. Obnova ruše s vsejavanjem, izvedenem v letu 2007, v primerjavi s kontrolo ni povečala pridelka krme v letu 2008, obnova s samozasejavanjem ga je celo zmanjšala.
Ključne besede: gnojenje, obnova ruše, pašnik, pridelek krme
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 1573; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (369,08 KB)

3.
VPLIV NAČINA SPRAVILA ITALIJANSKE MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum Lam.) KOT PREZIMNEGA DOSEVKA NA PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2008 do septembra 2009 smo na območju KPD Rogoza (46° 31’ s.g.š., 15° 42’ v.g.d.) ugotavljali vpliv načina spravila italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) kot prezimnega dosevka na pridelek naknadno sejane koruze (Zea mays L.). Poskus je bil zasnovan kot naključni blok v štirih ponovitvah. Setev mnogocvetne ljuljke je bila opravljena 26. 8. 2008. V poskus so bila vključena tri obravnavanja, kjer je bil pridelek mnogocvetne ljuljke (A) v celoti zaoran; (B) pokošen in porabljeni za krmo, površina pred setvijo koruze preorana; (C) pokošen in porabljen za krmo, nato pa je bila izvedena direktna setev glavnega posevka v obstoječe strnišče mnogocvetne ljuljke. Setev koruze je bila opravljena 4. 5. 2009, spravljena je bila v sredini oktobra. V našem poskusu se je mnogocvetna ljuljka pokazala kot dober predposevek koruzi v obravnavanjih A in B, medtem ko so bili pridelki koruze pri direktni setvi statistično značilno nižji.
Ključne besede: način spravila, italijanska mnogocvetna ljuljka, prezimni dosevek, koruza
Objavljeno: 02.03.2012; Ogledov: 1703; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (310,10 KB)

4.
GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠE
Dušan Geršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Ključne besede: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1250; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (731,03 KB)

5.
Akumulacija in simbiotska vezava dušika z metuljnicami za prezimno ozelenitev tal
Anastazija Gselman, 2012, doktorska disertacija

Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 2679; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (903,82 KB)

6.
Lastnosti nekaterih mešanic za okrasno trato po drugem letu rasti
Dominik Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Od maja do oktobra 2011 smo na območju severovzhodne Slovenije (Rakičan, 46°65'21'' s.g.š., 16°19'13'' v.g.d., 188 m n.v.) izvedli poljski poskus, kjer smo proučevali lastnosti treh trav in štirih travnih mešanic za oblikovanje srednje intenzivne okrasne trate po drugem letu rasti. Poskus je bil zasnovan septembra 2009 po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Velikost osnovne parcelice je znašala 10 m2. Za setev smo uporabili 250 kg semena na hektar. Obravnavanja smo gnojili z 200 kg N ha-1 (v sedmih dognojevanjih), 60 kg P2O5 ha-1 in 120 kg K2O ha-1. V poskusu smo ocenjevali in vrednotili barvo ruše, hitrost rasti, prazna mesta, gostoto ruše, zapleveljenost, odpornost ruše na sušo, odpornost ruše na bolezni, vpliv vremenskih razmer in pridelek suhe snovi posamezne mešanice. Analiza rezultatov poskusa je pokazala, da je travna mešanica 3, sestavljena iz trstikaste bilnice (Festuca arundinacea) – sorta 'Arid 3' (50 %), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.) – sorta 'Panderosa' (25 %) in sorte 'Mondial' (25 %), značilno izstopala v opazovanih parametrih od preostalih trav in travnih mešanic.
Ključne besede: okrasne trate, trave, travne mešanice, lastnosti trav za oblikovanje trat, rastne razmere
Objavljeno: 26.07.2013; Ogledov: 1048; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (786,55 KB)

7.
8.
9.
Življenjska doba in alokacija semena v travniških tleh
Anastazija Gselman, Branko Kramberger, 2008, znanstvena monografija

Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1478; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici