| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv silirnih dodatkov na obstojnost in kakovost koruzne silaže : diplomsko delo
Maja Motaln, 2022, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Vivod smo septembra 2020 izvedli poskus s siliranjem koruze. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih silirnih dodatkov (Schaumann Bonsilage SPEED M, Animalis SiloSolve FC, Biomin) na obstojnost in kakovost koruzne silaže. Kakovostne parametre smo ovrednotili spomladi leta 2021 s pomočjo organoleptične ocene po DLG ključu (vonj, barva, struktura, plesnivost, suho snov (SS) in neto energijo za laktacijo (NEL)) ter s kemijskimi analizami (aerobna stabilnost, vsebnost SS, škroba (ŠK), surovih beljakovin (SB), surovih vlaknin (SV), surovih maščob (SM), NDF, ADF, NEL …), izvedenimi v laboratoriju LKS – Landwirtschaftliche Kommunikations und Servicegesellschaft mbH (Niederwiesa, Nemčija). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je bila aerobna stabilnost pri vseh silažah (z in brez silirnega dodatka) enaka (5 dni) ter da so med silažami po vsebnosti SB, SV in SP manjša odstopanja. Po oceni organoleptičnih lastnosti koruzne silaže so vrednosti vseh proučevanih parametrov statistično primerljive. Razen za vonj, barvo in NEL, kjer ugotavljamo statistično značilne razlike.
Ključne besede: koruzna silaža, silirni dodatki, kakovost, obstojnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Priraščanje travne ruše na naravnem in sejanem travniku
Nastja Gačnikar, 2021, diplomsko delo

Opis: Na naravnem in sejanem travniku v okolici Šentjurja smo v letu 2020 izvedli poskus, kjer smo primerjalno proučili, kako in koliko prirašča travna ruša med rastno dobo. Z vzorčenjem smo začeli po opravljeni prvi spomladanski košnji. Vzorce zelinja smo jemali tedensko do naslednje košnje celotnega travnika in po njej, in sicer vso rastno dobo. V poskusu smo na obeh travnikih ovrednotili pridelek suhe snovi (t SS/ha) in prirast travne ruše (kg SS/ha/dan). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da smo na naravnem travniku pridelali statistično večji pridelek (11,28 t SS/ha) kot na sejanem travniku (9,56 t SS/ha). Prav tako je med vsemi zaporednimi košnjami statistično najvišji pridelek SS dosežen na naravnem travniku (3,33 t SS/ha), najmanjši pa na sejanem travniku (2,80 t SS/ha), obakrat ob drugi košnji. Povprečni dnevni prirast naravne (79,32 kg SS/ha/dan) in sejane (76,56 kg SS/ha/dan) travne ruše sta statistično primerljiva. Travna ruša je statistično značilno najbolje priraščala na sejanem travniku ob prvi košnji (92,31 kg SS/ha/dan). Statistično najnižji dnevni prirast travne ruše (54,63 kg SS/ha/dan) pa tudi lahko pripišemo sejanemu travniku v času četrte košnje. Travna ruša naravnega travnika je spomladi priraščala manj intenzivno (73,14 kg SS/ha/dan) od sejane travne ruše, vendar pa je bilo njeno priraščanje po vsakem odkosu bolj ali manj enakomerno skozi vso rastno sezono.
Ključne besede: travna ruša, priraščanje, naravni travniki, sejani travniki
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (881,14 KB)

3.
Pridelek krme s travinja v klimatsko manj ugodnih letih
Uroš Kotnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Na trajnem travniškem poskusu smo izvedli raziskavo o vplivu pogostnosti rabe travne ruše (2-kosna; 4-kosna in 4-kosna – pri kateri vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje) in klimatskih dejavnikov v posameznem letu (2003, 2014 in 2020), ki vplivajo na količino pridelka suhe snovi. Poskus je bil zasnovan leta 1995 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Zasnovan je bil v obliki naključnega bloka v štirih ponovitvah. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost rabe statistično značilno vpliva na količino pridelka suhe snovi travne ruše. Največji pridelek (8,85 t SS/ha) smo dosegli s 4-kosno rabo, kjer vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje. Pridelka 2-kosne in 4-kosne rabe (8,28 in 7,87 t SS/ha) pa sta statistično primerljiva. Pridelki se statistično značilno razlikujejo tudi po posameznih primerjanih letih. Statistično najvišji pridelek (11,92 t SS/ha) smo dosegli v letu 2014 (mokro leto), sledi leto 2020 (normalno leto; 8,71 t SS/ha), medtem ko je najmanjši pridelek (4,37 t SS/ha) zabeležen v suhem letu (2003).
Ključne besede: travinje, klimatske razmere, pogostost košnje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.07.2021; Ogledov: 615; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev tal
Mateja Tušak, 2021, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Ključne besede: , prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 431; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Ključne besede: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 455; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Ključne besede: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 738; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (999,94 KB)

7.
Zmanjšanje tehnoloških ukrepov na nogometnem stadionu Ljudski vrt zaradi zamenjave travne ruše
David Danijel, 2019, magistrsko delo

Opis: Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo.
Ključne besede: tehnološki ukrepi / nogometni stadioni / travna ruša / izrabljena mesta
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 648; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

8.
Vpliv tehnoloških postopkov pri sušenju na tleh na izgube in kakovost krme
Tamara Beškovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena« na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo v letu 2017 opravili dva poskusa v severovzhodnem delu Slovenije. Poskusa sta temeljila na analiziranju vplivov tehnoloških postopkov sušenja krme na izgube in kakovost le-te. V obeh poskusih smo odvzeli vzorce za analizo izgub in kakovosti krme. V prvem poskusu, ki je bil zastavljen na dveh površinah, (na prvi so prevladovale trave, na drugi metuljnice), smo ugotavljali vpliv botanične sestave na izgube in kakovost krme. Na drugem poskusu, ki je bil zasnovan na trajnem travinju pa smo analizirali vpliv delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev na izgube in kakovost krme. Rezultati prvega poskusa so pokazali statistično značilne razlike v izgubah in kakovosti krme glede na prevladujoče rastline v ruši. Različne delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev pa značilno vpliva na parameter kakovosti krme, ne pa tudi na njene izgube. Pri manjših vrtljajih in manjši delovni hitrosti delovnih strojev so vrednosti NEL v krmi višje kot pri krmi, kjer so bili uporabljeni večji vrtljaji in večje delovne hitrosti.
Ključne besede: sušenje / postopki sušenja / kakovost / NIR / izgube
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (794,46 KB)

9.
Dinamika sušenja pasje trave (dctylis glomerata l.) in mnogocvetne ljuljke (lolium multiflorum lam.) na tleh
Jasmina Videčnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah smo leta 2017 začeli s sušenjem pasje trave (Dactylis glomerata L.) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dinamiki sušenja med njima glede na razvojno fazo, v kateri se trava nahaja (razraščanje, začetek latenja, polno latenje oz. cvetenje), in glede na dejavnike okolja (temperatura in padavine) v času košnje in sušenja. Košnjo in sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017 do 19. 5. 2017 in 29. 5. 2017 do 2. 6. 2017). Analiza vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih je pokazala, da se je pasja trava sušila hitreje kot mnogocvetna ljuljka, ne glede na razvojno fazo v kateri se je nahajala. Na dinamiko sušenja preučevanih rastlinskih vrst pa imajo velik vpliv tudi klimatske razmere.
Ključne besede: pasja trava, mnogocvetna ljuljka, sušenje, klimatske razmere, razvojne faze
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Vpliv goveje gnojevke ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov metuljnic
Sanja Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 opravili laboratorijski kalilni poskus v kalilni komori. Proučevali smo vpliv različnih koncentracij goveje gnojevke (25 %, 50 %, 100 %) ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov črne detelje (Trifolium pratense L.) in bele detelje (Trifolium repens L.). Semena so bila v goveji gnojevki namočena 14 dni. Ugotavljamo, da ima koncentracija goveje gnojevke močan vpliv na začetno rast korenin in nadzemnih delov obeh metuljnic. V višjih koncentracijah goveje gnojevke so bile korenine in koleoptila črne detelje krajše v primerjavi z belo deteljo, razvilo pa se je večje število eno- in večkrpatih listov na rastlino. Z višanjem koncentracije goveje gnojevke narašča še število večkrpatih listov na rastlino pri beli detelji, je pa zato število enokrpatih listov manjše. Prav tako je pri višjih koncentracijah krajša tudi dolžina korenin v primerjavi s črno deteljo.
Ključne besede: metuljnice / goveja gnojevka / kalitev / korenine / nadzemni deli
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1203; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici