| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev tal
Mateja Tušak, 2021, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Ključne besede: , prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 9; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Ključne besede: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Ključne besede: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 211; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (999,94 KB)

4.
Zmanjšanje tehnoloških ukrepov na nogometnem stadionu Ljudski vrt zaradi zamenjave travne ruše
David Danijel, 2019, magistrsko delo

Opis: Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo.
Ključne besede: tehnološki ukrepi / nogometni stadioni / travna ruša / izrabljena mesta
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 273; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
Vpliv tehnoloških postopkov pri sušenju na tleh na izgube in kakovost krme
Tamara Beškovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena« na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo v letu 2017 opravili dva poskusa v severovzhodnem delu Slovenije. Poskusa sta temeljila na analiziranju vplivov tehnoloških postopkov sušenja krme na izgube in kakovost le-te. V obeh poskusih smo odvzeli vzorce za analizo izgub in kakovosti krme. V prvem poskusu, ki je bil zastavljen na dveh površinah, (na prvi so prevladovale trave, na drugi metuljnice), smo ugotavljali vpliv botanične sestave na izgube in kakovost krme. Na drugem poskusu, ki je bil zasnovan na trajnem travinju pa smo analizirali vpliv delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev na izgube in kakovost krme. Rezultati prvega poskusa so pokazali statistično značilne razlike v izgubah in kakovosti krme glede na prevladujoče rastline v ruši. Različne delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev pa značilno vpliva na parameter kakovosti krme, ne pa tudi na njene izgube. Pri manjših vrtljajih in manjši delovni hitrosti delovnih strojev so vrednosti NEL v krmi višje kot pri krmi, kjer so bili uporabljeni večji vrtljaji in večje delovne hitrosti.
Ključne besede: sušenje / postopki sušenja / kakovost / NIR / izgube
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 428; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (794,46 KB)

6.
Dinamika sušenja pasje trave (dctylis glomerata l.) in mnogocvetne ljuljke (lolium multiflorum lam.) na tleh
Jasmina Videčnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah smo leta 2017 začeli s sušenjem pasje trave (Dactylis glomerata L.) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dinamiki sušenja med njima glede na razvojno fazo, v kateri se trava nahaja (razraščanje, začetek latenja, polno latenje oz. cvetenje), in glede na dejavnike okolja (temperatura in padavine) v času košnje in sušenja. Košnjo in sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017 do 19. 5. 2017 in 29. 5. 2017 do 2. 6. 2017). Analiza vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih je pokazala, da se je pasja trava sušila hitreje kot mnogocvetna ljuljka, ne glede na razvojno fazo v kateri se je nahajala. Na dinamiko sušenja preučevanih rastlinskih vrst pa imajo velik vpliv tudi klimatske razmere.
Ključne besede: pasja trava, mnogocvetna ljuljka, sušenje, klimatske razmere, razvojne faze
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 348; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Vpliv goveje gnojevke ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov metuljnic
Sanja Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 opravili laboratorijski kalilni poskus v kalilni komori. Proučevali smo vpliv različnih koncentracij goveje gnojevke (25 %, 50 %, 100 %) ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov črne detelje (Trifolium pratense L.) in bele detelje (Trifolium repens L.). Semena so bila v goveji gnojevki namočena 14 dni. Ugotavljamo, da ima koncentracija goveje gnojevke močan vpliv na začetno rast korenin in nadzemnih delov obeh metuljnic. V višjih koncentracijah goveje gnojevke so bile korenine in koleoptila črne detelje krajše v primerjavi z belo deteljo, razvilo pa se je večje število eno- in večkrpatih listov na rastlino. Z višanjem koncentracije goveje gnojevke narašča še število večkrpatih listov na rastlino pri beli detelji, je pa zato število enokrpatih listov manjše. Prav tako je pri višjih koncentracijah krajša tudi dolžina korenin v primerjavi s črno deteljo.
Ključne besede: metuljnice / goveja gnojevka / kalitev / korenine / nadzemni deli
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 393; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinja
Mirjana Walner, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Ključne besede: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Objavljeno: 30.07.2019; Ogledov: 416; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (790,75 KB)

9.
Kalitev semen nekaterih trav in metuljnic glede na čas namočenosti v goveji gnojevki in njeno koncentracijo
Rok Brajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Ključne besede: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 683; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Dinamika sušenja črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) na tleh
Doroteja Kovše, 2019, diplomsko delo

Opis: Leta 2017 smo na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah začeli s sušenjem črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.). Naš cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med dinamiko sušenja trav in metuljnic ter kako na dinamiko vplivata temperatura in vlažnost zraka. Sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017–19. 5. 2017 in 29. 5. 2017–2. 6. 2017). Rezultati primerjave vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih so le delno pokazali statistično značilne razlike v dinamiki sušenja trav in metuljnic, medtem ko lahko trdimo, da se z znižanjem temperature zraka in hkratnim povečanjem zračne vlažnosti hitrost sušenja upočasni.
Ključne besede: črna detelja, travniška bilnica, dinamika sušenja, temperatura, relativna vlažnost zraka
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 516; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (373,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici