| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV CEPLJENJA IN PREKRIVKE NA PRIDELEK IN KAKOVOST LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum & Nakai cv. 'Sugar Baby')
Alenka Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Poskus je potekal na UKC Pohorski dvor v Hočah v letu 2004. Zasnovan je bil kot faktorski poskus, v zasnovi naključnega blok sistema v štirih ponovitvah. Proučevan je bil vpliv cepljenja lubenic cv. 'Sugar Baby' na podlago vodnjače (Lagenaria siceraria L.) in vpliv prekrivke (PE črna folija) na rast, razvoj, tvorbo ter kakovost plodov lubenic v naših rastnih razmerah. Proučevani so bili: pridelek, število rastlin, število plodov, povprečna masa plodov, premer dolžine in širine plodu, obseg dolžine in širine plodu, delež sladkorja 3 cm in 6 cm od roba ter na sredini prerezanega plodu. Analiza variance je pokazala, da cepljenje statistično značilno vpliva na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu in delež sladkorja, merjen na vseh treh mestih. Pridelek cepljenih lubenic je znašal 112,7 kg na parcelo (20 m2), kar je za 50 % več kot pri necepljenih lubenicah. Analiza variance pri prekrivki je pokazala statistično značilen vpliv na vse merjene parametre, razen na premer širine plodu. Pridelek lubenic, sajenih na prekrivko, je znašal 103,3 kg na parcelo in je bil višji za 63,7 % v primerjavi z lubenicami, sajenimi brez prekrivke. Delež sladkorja lubenic, sajenih na prekrivko, je bil v primeru vseh meritev značilno višji v primerjavi z deležem sladkorja lubenic, sajenih na grebenih brez prekrivke, in je znašal 8,5 % (meritev 3 cm od roba), 9,8 % (meritev 6 cm od roba) ter 10,4 % (meritev na sredini plodu). Proučevana dejavnika v interakciji nista značilno vplivala na merjene parametre.
Ključne besede: lubenice, cepljenje, podlaga, vodnjača, prekrivka, pridelek, delež sladkorja
Objavljeno: 27.02.2009; Ogledov: 2341; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Kakovost silaže združene setve koruze in natiškega fižola
Zdravko Kregulj, 2011, diplomsko delo

Opis: Združene setve koruze (Zea mays L.) in visokega (natiškega) fižola (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) imajo po navedbah povzetih iz različne tuje literature visok potencial pri proizvodnji silažnih mešanic, tako smo tudi mi na podlagi poskusa, ki se je izvajal v rastni sezoni 2008 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor preučevali in določili najugodnejše gostote koruze in primerna razmerja med koruzo in visokim fižolom v združeni setvi za proizvodnjo kakovostne silažne mešanice. Koruza (K) je bila kot čisti posevek in posevek v združeni setvi z natiškim fižolom posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m-2 (K3, K6, K9 in K12). Natiški fižol (F) smo v posevek koruze dosejali, ko je bila koruza v rastni fazi BBCH 15 v razmerjih s koruzo 1:1, 1:2, 2:1 (K:F). Po konzervaciji je bila silažna masa spravljenega pridelka koruze in fižola analizirana po standardnem postopku, kjer se je določila koncentracija suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB/SS), surovih maščob (SM/SS), surovega pepela (SP/SS), surovih vlaknin (SV/SS) in brezdušičnega izvlečka v suhi snovi (BDI/SS). Metabolno energijo (ME) in bruto energijsko vrednost (BE) silaže je bila izračunana iz literature. Gostote koruze je vplivala na vsebnost SV/SS, BDI/SS in ME. Razmerje med koruzo in fižolom je vplivalo na koncentracijo SB/SS. V primerjavi s čistim posevkom koruze so imele silažne mešanice združenih posevkov višje vsebnosti SS, SM/SS, ME in SB (razen obravnavanje K3F1,5). Vsa obravnavanja združenega posevka so imela nižje vsebnosti BDI/SS. Najvišja koncentracija SB/SS (86,6 g kg-1) je bila dosežena pri obravnavanju K3F6 in je bila do 26,9 % višja kot v vzorcih ostalih posevkov združene setev, ter za 20,2 g kg-1 višja kot pri vzorcu pridobljenem iz čistega posevka koruze.
Ključne besede: koruza, natiški fižol, gostota, razmerje, združena setev
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 2062; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (966,24 KB)

3.
NOTRANJA KAKOVOST ZELENJAVE – VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Maja Mlasko, 2011, diplomsko delo

Opis: Skladiščna sposobnost belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Krajnsko okroglo') in rdeče pese (Beta vulgaris L. cv. ‘Rote Kügel’), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih, je bila analizirana z dekompozicijskim testom v obdobju dveh in štirih mesecev po spravilu pridelka v letu 2009. Vzorci so bili pridobljeni iz konvencionalnega, integriranega, ekološkega, biodinamičnega pridelovalnega sistema ter kontrole (brez uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev). Izguba suhe snovi in vidne spremembe so bile opažene v vzorcu, ki so bili 10 dni shranjeni v inkubatorju pod neoptimalnimi pogoji (dekompozicijski test). Rezultati ne kažejo vpliva pridelovalnega sistema na vzorce, ki so bili inkubirani drugi mesec po spravilu pri zelju in drugi ter četrti mesec pri rdeči pesi, razlike pa so bile statistično značilne četrti mesec po spravilu pri zelju, kjer je bila največja izguba suhe snovi izmerjena v integriranem pridelovalnem sistemu. Vidna sprememba vzorcev, ki se je ocenjevala z anketo, je bila največja pri zelju v kontroli in pri rdeči pesi v integriranem pridelovalnem sistemu.
Ključne besede: dekompozicijski test, pridelovalni sistemi, izguba suhe snovi, vidne spremembe
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2282; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (707,14 KB)

4.
Analiza klasa pri soržici
Melita Cepec, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnji kmetijski praksi, po desetletjih intenzifikacije, je združena setev novost in pomeni inovativen pristop k pridelavi poljščin. Med slovenske tradicionalne sisteme združenih setev sodi tudi mešani posevek pšenice in rži, imenovan soržica. Poskus je bil izveden leta 2006/07 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor. Cilj diplomskega dela je bil raziskati medsebojni vpliv dveh žit, zastopanih v soržici, na parametre klasa: dolžina klasa, število klaskov, število zrn in maso zrn. Analizirani klasi so bili pridobljeni iz poljskega poskusa, kjer sta bili pšenica (sorte 'Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in rž (sorta 'Walet') posejani v različnih utežnih razmerjih. Ta utežna razmerja so bila umetno zmešana in posejana v prvem letu trajanja poskusa, nato se je pridelek ponovno sejal, vendar so se dejanska utežna razmerja spremenila, zaradi večje konkurenčne sposobnosti rži. Klasi za analizo so bili pobrani v drugem letu trajanja poskusa. Iz rezultatov lahko sklepamo, da rž kot komponenta v združeni setvi ima negativen vpliv na parametre klasa pri pšenici. Ker pri prvotnem 50 % in 25 % deležu posejane pšenice, le –te ni več zaslediti, lahko sklepamo, da je rž bolj konkurenčna, pri čemer ji pomaga njen alelopatski značaj in s tem izpodrine pšenico. V posevkih soržice imajo uporabljene sorte pšenice različno konkurenčno sposobnost, tako je najkonkurenčnejša sorta 'Soissons'. V odvisnosti od sorte ima pšenica kot komponenta v združeni setvi pozitiven in negativen vpliv na parametre klasa rži. Sorta 'Soissons' značilno negativno, in sorta 'Justus' značilno pozitivno vplivata na parametre klasa rži.
Ključne besede: navadna pšenica, , združena setev, alelopatija, analiza klasa
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2317; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (644,18 KB)

5.
ALELOPATSKI VPLIV EKSTRAKTA SRKHODLAKAVEGA ŠČIRA (Amaranthus retorfleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA CV. 'G6' (Amaranthus cruentus L.) NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Lidija Bauman, 2011, diplomsko delo

Opis: Alelopatija je pojav, pri katerem neka rastlina ali mikroorganizem izloča alelokemikalije, te pa stimulativno ali zaviralno delujejo na sosednji organizem (rastlino, mikroorganizem). Znani so alelopatski učinki plevelnega ščira, informacije o morebitnih alelopatskih učinkih zrnatega ščira pa so omejene. Namen raziskave je bil proučiti in primerjati vpliv srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in mehiškega zrnatega ščira (A. cruentus L. cv. 'G6') na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze (Zea mays L.). Raziskava je vklučevala ekstrakte različnih rastlinskih delov aplicirane v različnih koncentracijah. Kot kontrolo smo uporabili destilirano vodo. Učinek ekstraktov je odvisen predvsem od rastlinskega dela iz katerega je pripravljen in koncentracije. Posebej zaviralno delujejo ekstrakti iz listov srhkodlakavega ščira in iz socvetij zrnatega ščira pri višjih koncentracijah. Ekstrakti iz korenin ne vplivajo, ali celo stimulativno delujejo na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1907; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (858,93 KB)

6.
PREUSMERITEV KMETIJE PLAZNIK V KMETIJO Z EKOLOŠKO TURISTIČNO PONUDBO
Kristina Adamič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil izdelan preusmeritveni načrt iz konvencionalne v ekološko pridelavo za izletniško kmetijo Plaznik iz Črne na Koroškem. Načrt je razdeljen na tri dele, to so zatečeno stanje, stanje v preusmeritvi in obdobje ekološke pridelave. V zatečenem stanju je opisan dosedanji način pridelave (sonaravna reja živali), ki zajema osnovne podatke o kmetiji, opis rastlinske pridelave, živinoreje, predelave, trženja, opisana je finančna situacija ter pričakovani problemi pri preusmeritvi. Obdobje preusmeritve traja 2 leti in opisuje potrebne spremembe za prehod na ekološko kmetovanje. Ker dosedanja pridelava ni intenzivna, večjih sprememb ni. Potrebna je ureditev izpustov za živali, dokup ekološke krme, dokup živali iz ekoloških kmetij ipd. Obdobje ekološke pridelave pa predstavlja kmetijo po preteku preusmeritvenega obdobja. Predstavljeni so finančni rezultati v vseh obdobjih, iz katerih smo ugotovili, da je najvišji finančni rezultat v obdobju konvencionalne pridelave, najnižji pa v obdobju ekološke pridelave. Na kmetiji je registrirana dopolnilna dejavnost turizem na kmetiji oz. izletniška kmetija in ker nacionalna zakonodaja omogoča certificirano ponudbo ekoloških živil v obratih javne prehrane ter zaradi vse večjega povpraševanja gostov po tovrstnih jedeh, smo sestavili primer ekološkega menija, v katerem so vse jedi sestavljene iz ekoloških živil. Na podlagi kalkulacij smo ugotovili, da so stroški ekološkega menija za 0,53 evrov višji od stroškov pri pripravi konvencionalnega menija. Prihodek je glede na prodajno ceno za 0,77 evrov višji pri ekološkem meniju.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritev / preusmeritveni načrt / ekološki meni / ekonomika
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2631; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (260,97 KB)

7.
Ekonomika preusmeritve kmetijskega obrata iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje
Sabina Prijol, 2012, diplomsko delo

Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne živinorejske kmetije v ekološko rejo krav molznic z vidika ekonomske in finančne analize. V ta namen je bil razvit tehnološko ekonomski simulacijski model s pripadajočimi kalkulacijami skupnih stroškov za vsak kmetijski proizvod. Rezultati raziskave so pokazali, da kmetija posluje v sistemu konvencionalnega kmetovanja ekonomsko neupravičeno (Ke=0.91), medtem ko sta prvo (Ke = 1.10) in drugo leto preusmeritveekonomsko upravičeni (Ke=1.08). Upravičen je tudi predvideni ekološki način kmetovanja na kmetiji (Ke=1.17). Analiza kaže tudi, da so za prehod v ekološko kmetovanje nujne nekatere spremembe oz. investicijska vlaganja. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investiranja v preusmeritev kmetijskega gospodarstva je pokazala, da je s finančnega vidika po 10 letih ob predvideni 14 % obrestni meri ter ob predpostavki spremenljivega letnega denarnega toka, investicija upravičena (NSV=23,575.28 €).Obdobje povratka investicije zapade 4.leto (NSV=1,486.33 €), ocenjena maksimalna interna stopnja donosa, ob kateri je še smotrno izvesti investicijo, znaša 17.39%.
Ključne besede: ekonomika, preusmeritveni načrt, pridelava mleka, ekološko kmetijstvo
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1822; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
PREUSMERITEV KONVENCIONALNE KMETIJE PUKLAVEC V EKOLOŠKO
Monika Puklavec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt konvencionalne pridelave v ekološko pridelavo na mešani kmetiji Puklavec. V ta namen je bil za analizirano kmetijsko gospodarstvo zgrajen tehnološko-ekonomski simulacijski model. Analiza vključuje zgradbo in razvoj simulacijskega modela, kalkulacije skupnih stroškov za posamezni proizvod in finančno analizo upravičenosti investicije. Pridobljeni podatki o posameznih postavkah rastlinske in živinorejske proizvodnje predstavljajo input podatke za strukturo tehnološke karte posamezne vrste proizvodnje po posameznih proizvodnih obdobjih. V tehnološki karti predvidimo količino porabljenega materiala, število strojnih in ročnih ur dela, morebitno število ur najetega dela, amortizacijo itd. V drugem delu raziskave je predstavljena finančna analiza ocene investicije v obnovo trajnega nasada – vinograda. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investicije same je pokazala, da je s finančnega vidika investicija upravičena, saj je ocena NSV po 20 letih ob predvideni 14 % obrestni meri in upoštevani predpostavki spremenljivega letnega denarnega toka 57.076,33 €.
Ključne besede: tehnološko-ekonomska analiza, preusmeritveni načrt, ekološko kmetijstvo, mešana kmetija
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 2224; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Mnenja potrošnikov in kmetov o gensko spremenjeni hrani, krmi in označevanju živil živalskega porekla
Katja Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil proučen odnos javnosti do pridelovanja in uživanja gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter ugotovljene bistvene razlike v pogledih nanje s strani potrošnikov in kmetov. Opravljeni sta bili dve anketi med 504 potrošniki in 250 kmetovalci glede odnosa do GSO oz. GSH. Rezultati anket so pokazali, da je slovenska javnost na splošno seznanjena s pojmom GSO oz. GSH, vendar o tem ni dovolj informirana. Večinsko mnenje anketiranih je, da uživanje GSO ni varno in da bi na živilih morale biti oznake o njihovi sestavi in načinu pridobivanja. Tudi večina anketiranih kmetov je pozorna na vsebnost GSO v krmnih mešanicah za živali in v večini nasprotujejo gojenju GSR. Izvedeni so bili tudi 4 intervjuji. Prvi s predstavnikom mlekarne Celeia, drugi s predstavnico Pomurskih mlekarn, v tretjem je svoje mnenje podal zagovornik uporabe GSO in v zadnjem nasprotnik uporabe GSO. V večjih nakupovalnih centrih v Sloveniji (Spar, Lidl, Hofer in Tuš) ter v specializiranih trgovinah za prehrano malih živali (Ajka, Žaki in Aro ) je bila izvedena študija primera glede oznak sestave izdelkov, ki jih te trgovine ponujajo. Rezultati študije primera kažejo, da je hrana za male živali priznanih blagovnih znamk v večini označena, živila za ljudi, ki imajo to oznako pa so redka.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO) / gensko spremenjena živila (GSŽ) / označevanje GSO v hrani in krmi / javnomnenjska raziskava / Slovenija
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 2159; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Senzorične lastnosti rdeče pese in zelja v odvisnosti od načina kmetijske pridelave
Andreja Hedl, 2012, diplomsko delo

Opis: Senzorične lastnosti so bile preučevane pri rdeči pesi (Beta vulgaris L. cv. 'Rote Kügel') in belem zelju (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Kranjsko okroglo'), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih. Vzorci so bili pridobljeni iz ekološkega (EKO), integriranega (INT), biodinamičnega (BD) in konvencionalnega (KON) pridelovalnega sistema ter kontrole - brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (K). Senzorično ocenjevanje je bilo izvedeno s pomočjo nešolanih ocenjevalcev, ki so na podlagi 9-stopenjske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Preučevani parametri so bili barva, vonj, okus, splošni vtis in pripravljenost za nakup. Pri rdeči pesi je način kmetijske pridelave statistično značilno vplival na barvo. Barva biodinamične (ocena 6,38) in kontrolne (6,56) rdeče pese je statistično značilno boljše ocenjena kot barva integrirano (5,82) pridelane rdeče pese. Pri zelju so bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih, razen pri pripravljenosti za nakup. Glede okusa je bilo zelje iz biodinamične pridelave (6,00) statistično značilno boljše ocenjeno. Slabše sta bila ocenjena vzorca zelja iz kontrole (5,27) in ekološke (5,26) pridelave. Opažene so bile tudi razlike med ocenami rdeče pese, glede na starostno skupino in izobrazbo. Pri zelju so se razlike pokazale v ocenah med spoloma in med ocenjevalci z različno stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: pridelovalni sistemi, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane, rdeča pesa, zelje
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1189; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici