1. Kalivost vrtne kreše kot indikator zrelosti komposta izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloAnna Toplak, 2025, diplomsko delo Opis: Kompost iz izrabljenega gobjega substrata (IGS) bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus (Jacq. ex Fr.) P. Kumm.) je pomemben vir za trajnostno kmetijstvo, saj omogoča recikliranje odpadnega materiala po pridelavi gob. V diplomskem delu smo s kalitvenim testom na vrtni kreši (Lepidium sativum L.) ocenjevali zrelost komposta. IGS smo kompostirali 84 dni, vzorčili na 14 dni in iz vzorcev pripravili vodne ekstrakte (1 : 10) za kalitvene teste v petrijevkah pri 25 °C. Analizirali smo indekse kalivosti in dolžino korenin ter nadzemnih delov rastlin. Skupna kalivost je bila pri vseh obravnavanjih visoka (95–99,9 %) in primerljiva s kontrolo (99,5 %). Jasne razlike so se pokazale pri indeksih kalitve, ki opišejo tudi dinamiko procesa: vzorci, kompostirani 14 in 28 dni, so izkazali fitotoksičnost, medtem ko so bili po 56 dneh rezultati primerljivi s kontrolo. V kasnejših obdobjih (70–84 dni) je kompost celo spodbujal rast nadzemnega dela, v celoti pa so bile rastline dolge 110–118 mm in primerljive s kontrolo (108 mm). Na podlagi rezultatov sklepamo, da IGS doseže primerno zrelost za uporabo kot gnojilo po najmanj 56 dneh kompostiranja.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, zrelost komposta, vrtna kreša
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. Povezovanje kmetijstva in uporabe živil v izobraževalnem procesu: primer sodelovanja s strokovnim centrom mladinski dom maribor : diplomsko deloPia Lipnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje agronomskih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces mladostnikov v institucionalni vzgoji z namenom krepitve prehranske pismenosti, samooskrbe in praktičnih življenjskih spretnosti. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Enoto 4 Strokovnega centra Mladinski dom Maribor v okviru Erasmus+ projekta »Zdrav duh v zdravem okolju«. Mladostniki so sodelovali v nizu praktičnih delavnic po načelih izkustvenega učenja, kjer so spoznavali pridelavo, predelavo in uporabo rastlin. Aktivnosti so vključevale setev, nego rastlin, uporabo naravnih gnojil, jesensko sajenje, kompostiranje, pripravo obrokov, spoznavanje zelišč, destilacijo hidrolatov in interpretacijo prehranskih označb. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s sistematičnim opazovanjem in poglobljenim intervjujem z vzgojiteljico. Rezultati so pokazali, da so mladostniki pridobili temeljna znanja o pridelavi rastlin in prehranski vzgoji, razvili večjo samostojnost ter motivacijo za sodelovanje. Poleg prenosa znanja so delavnice prispevale k socialni vključenosti, občutku odgovornosti in trajnostni naravnanosti. Ugotovitve potrjujejo pomen praktičnih delavnic kot učinkovitega pristopa v institucionalni vzgoji ter dajejo izhodišče za oblikovanje podobnih programov.
Ključne besede: mladostniki v institucionalni vzgoji, praktične delavnice, prehranska pismenost, samooskrba, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Stopnja poznavanja in razumevanja označb na predpakiranih živilih med študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede : diplomsko deloInes Črešnar, 2025, diplomsko delo Opis: Evropska zakonodaja, zlasti Uredba (EU) št. 1169/2011, določa jasna pravila o označevanju živil, vendar med potrošniki še vedno obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju teh informacij. Namen predpisov je zagotoviti jasne, razumljive in resnične podatke ter preprečiti zavajanje, a se pri interpretaciji obveznih in prostovoljnih označb, kot so sheme kakovosti ter prehranske in zdravstvene trditve, pogosto pojavljajo nejasnosti. V letu 2025 je bila izvedena anketa med 113 študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede o poznavanju in razumevanju označb na predpakiranih živilih. Najbolj prepoznana in najpogosteje izbrana shema kakovosti je bila »Izbrana kakovost – Slovenija« (prepoznava 52,2 %, izbira 46,0 %), najbolje razumljen znak pa »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Kar 92,0 % anketirancev je vedelo, da gluten vsebuje prava žita, skoraj vsi (99,1 %) pa so kot obvezni element označevanja prepoznali ime živila in seznam sestavin. Več kot 80,0 % jih je poznalo pomen datuma minimalne trajnosti oziroma roka uporabe. Preverjanje razlik med spoloma je pokazalo, da so ženske pogosteje prepoznale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO«, »Izbrana kakovost – Slovenija«, nacionalni zaščitni znak geografske označbe in znak »Višja kakovost«, moški pa nacionalni ekološki znak. Ženske so pri nakupu v večji meri upoštevale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO (gensko spremenjenih organizmov)«. Zaposleni so bolje poznali blagovno znamko kot neobvezni element označevanja, priporočila o dnevnem vnosu energije in hranil ter označbe, povezane z GSO (jajca, mleko, ribe in meso živali, krmljenih z GSO-krmo). Študenti so bili uspešnejši pri razumevanju pomena oznake »porabiti do« in pri drugih označbah, kjer so dosegli višjo stopnjo pravilnih odgovorov.
Ključne besede: označevanje, predpakirana živila, vprašalnik, potrošniki, stopnja seznanjenosti
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko deloNastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje
zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. The effect of biochar applied alone and in combination with mineral and organic fertilisers on the yield of white cabbage and soil propertiesManfred Jakop, Nataša Belšak Šel, Erik Rihter, Tjaša Cenčič, Dušan Klinar, Denis Stajnko, Silva Grobelnik Mlakar, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The study aimed to investigate the effectiveness of biochar application on fertile soils in a temperate climate during the first year of application. The field trial was conducted on a nutrient-rich silt loam soil at two experimental sites in north-eastern Slovenia (Biš and Skorba). The effect of biochar applied alone or in combination with compost or mineral fertiliser on soil properties and yield of white cabbage was studied. In addition to the control (C), the soil received five treatments including biochar (B; 1.5 t/ha), compost (CO; 1.5 t/ha), biochar-mixed compost (BCO; 3.0 t/ha), standard mineral fertilisers (NPK; NPK 0.35 t/ha, potassium sulphate 0.25 t/ha and calcium ammonium nitrate 0.25 t/ha) and combined application of half the amount
of NPK and BCO (NPK+BCO). The results showed that the applied treatments had no significant influence on the measured soil chemical parameters, except for the amount of total organic carbon, electrical conductivity and pH in Biš and total carbon in Skorba. All investigated parameters (cabbage head weight, head circumference, total and market yield) were higher at the experimental site Skorba. Statistically significant differences were found only at the experimental site Biš, where the treatment influenced all parameters (p < 0.01), except for the head circumference of the cabbage. The NPK and NPK+BCO treatments produced significantly higher total yields (66.7 t/ha and 65.8 t/ha, respectively) and marketable yields (53.2 t/ha and 51.8 t/ha, respectively) compared to the other treatments (41.3-52.6 t/ha and 30.5-42.4 t/ha, respectively). Although the differences between the other treatments were insignificant, a trend of decreasing cabbage yields towards CO > BCO > B was observed. Similar results were also obtained when analysing the average data of the two experimental sites.
Ključne besede: biochar, soil amendments, fertilisers, soil chemical properties, cabbage yield
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
6. |
7. Projektiranje hidroponskega prenosnega sistema za pridelavo rastlin v zaprtih prostorih : Diplomsko deloAljoša Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Iz leta v leto se z naraščanjem svetovne populacije večajo tudi pritiski ljudi na kmetijski
sektor, da se z obstoječo tehnologijo in načinom pridelave hrane pridela večjo količino
hrane. Tradicionalna kmetijska praksa posledično predstavlja vedno večjo obremenitev
okolja, neracionalno porablja omejene vire, s svojim delovanjem negativno posega v
ekosistem in se zaradi opuščanja kmetovanja na manjših lokalnih površinah se hkrati
daljša tudi transportna pot, ki jo mora pridelana hrana narediti, da prispe od polja do
polic v trgovinah. V diplomskem delu sta predstavljena tehnično načrtovanje in
projektiranje prototipnega prenosnega hidroponskega sistema, ki ga je mogoče s
pomočjo tovornega vozila C kategorije prepeljati na katerokoli lokacijo. Načrtovan
prototipni hidroponski sistem bi v praksi lahko predstavljal nov mejnik pridelave lokalne
hrane, saj je načrtovan na način, ki omogoča njegovo postavitev v praktično katerokoli
okolje. Po uspešno načrtovanem prenosnemu prototipnemu hidroponskemu sistemu v
inženirskem programu SolidWorks 2022 so bile izvedene osnovne kalkulacije, ki so
pokazale prednosti v pridelavi izbrane poljščine (solata) med tradicionalno pridelavo na
tleh in pridelavo v prototipnem sistemu. Ugotovili smo, da je v načrtovanem sistemu
IV
mogoče brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na enaki površini pridelati
bistveno večjo količino solate v času celega leta neodvisno od zunanjih klimatskih razmer
v kateremkoli okolju ob bistveno manjših stroških. Ker je prototipni sistem mobilen,
preprost za vzdrževanje in za njegovo umestitev niso potrebna posebna dovoljenja in
soglasja pristojnih državnih organov ter hkrati omogoča lokalno pridelavo sveže hrane,
smo pod vprašaj postavili smiselnost tradicionalne pridelave v tleh, ki še vedno temeljijo
na uporabi velikih količin FFS, dragi kmetijski mehanizaciji in dolgih transportnih verigah.
Ključne besede: hidroponika, prenosni sistem, pridelava solate, osnovne kalkulacije, SolidWorks projektiranje
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,90 MB) |
8. Response of two different wheat varieties to glow and afterglow oxygen plasmaPia Starič, Silva Grobelnik Mlakar, Ita Junkar, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Cold plasma technology has received significant attention in agriculture due to its effect on the seeds and plants of important cultivars, such as wheat. Due to climate change, wherein increasing temperatures and droughts are frequent, it is important to consider novel approaches to agricultural production. As increased dormancy levels in wheat are correlated with high temperatures and drought, improving the germination and root growth of wheat seeds could offer new possibilities for seed sowing. The main objective of this study was to evaluate the influence of direct (glow) and indirect (afterglow) radio-frequency (RF) oxygen plasma treatments on the germination of two winter wheat varieties: Apache and Bezostaya 1. The influence of plasma treatment on seed surface morphology was studied using scanning electron microscopy, and it was observed that direct plasma treatment resulted in a high etching and nanostructuring of the seed surface. The effect of plasma treatment on germination was evaluated by measuring the germination rate, counting the number of roots and the length of the root system, and the fresh weight of seedlings. The results of this study indicate that the response of seeds to direct and indirect plasma treatment may be variety-dependent, as differences between the two wheat varieties were observed.
Ključne besede: cold plasma, nonthermal plasma, wheat, plants, afterglow plasma, glow plasma, SEM, roots, vigor, germination
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloVal Šenekar, 2024, diplomsko delo Opis: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Ključne besede: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,63 MB) |
10. Vpliv kompostiranega izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kakovost paradižnika (Solanum lycopersicum L.) v biodinamičnem načinu pridelave : diplomsko deloStrahinja Jovanović, 2024, diplomsko delo Opis: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju
FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Ključne besede: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,66 MB) |
