1. |
2. Rad bi čebelaril : zbirka nasvetov za vse, ki se odločate za prvi panjAndreja Primec, Pika Cvikl, Ana Grilc, Matic Jan Gradišnik, Dominik Klinc, Jure Markovič, Aljaž Močnik, Alja Nedelko, Nelej Potočnik, Mihael Močnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Vloga in pomen čebel je v današnjem času neprecenljiva, zato je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 2018 na pobudo Slovenije povsem upravičeno razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel. Priročnik Rad bi čebelaril je rezultat projekta, izbranega na Javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018«, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njej so zbrani nasveti, ki bodočim čebelarjem pomagajo pri odločitvi, ali pričeti s čebelarjenjem ali ne. Avtorji odgovarjajo na običajna začetniška vprašanja: kako se lotiti čebelarjenja, kje pridobiti ustrezno znanje, katero opremo je treba pridobiti, koliko znaša začetna investicija, katera opravila vključuje čebelarjenje, koliko časa je treba nameniti čebelarjenju, kdo so člani čebelje družine, kako poskrbeti za zdravje čebel, kaj v storiti v primeru alergije na čebelji strup in številna druga. Dodana so tudi navodila za registracijo čebelarske dejavnosti in izračun realne cene medu. Pri delu s čebelami smo v stiku z naravo, kar prinaša ugodne psihofizične učinke, čebelji pridelki razveseljujejo skozi vse leto. Čebelarjenje je lahko pridobitna dejavnost, lahko pa konjiček za kakovostno preživljanje prostega časa, ki zahteva določeno znanje in vztrajnost, predvsem pa odgovornost. In prav to je osrednje sporočilo priročnika Rad bi čebelaril. S čebelarjenjem praviloma ne moreš obogateti, lahko pa neznansko uživaš.
Ključne besede: čebelnjaki, pripomočki, čebele, čebelni proizvodi, trženje, apiterapija, terminologija, projekti, vprašanja in odgovori
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 16
 Povezava na celotno besedilo |
3. Liquefaction, cracking and hydrogenation of microalgae biomass resources to ▫$CO_2$▫ negative advanced biofuels : mechanisms, reaction microkinetics and modellingDana Marinič, Miha Grilc, Brigita Hočevar, Florian Delrue, Blaž Likozar, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Deoxygenation of triglycerides is one of the crucial pathways for the production of oxygen-free hydrocarbons and biofuels that are fully compatible with conventional internal combustion engines. The one-step liquefaction and hydrotreatment of Chlorella sorokiniana microalgae was investigated in a three-phase slurry reactor. The production of diesel-like hydrocarbons was successfully accomplished over sulfide form of NiMo/Al2O3 catalyst under hydrogen atmosphere. The present work contains a comprehensive investigation of the temperature and hydrogen pressure influence on the final product composition. The highest yield of C18 and C16 (26.1% and 10.7%, respectively) was reached by increasing the reaction temperature to 350 °C and hydrogen pressure to 50 bar, while at milder conditions (200 °C and 20 bar) the products appeared only in trace concentrations. In order to obtain an accurate kinetic model, reaction mechanism was first needed to be determined based on experimentally obtained products and intermediates. A simplified reaction pathway contains liquefaction, hydrogenolysis, hydrodeoxygenation, decarboxylation and decarbonylation. The model comprises mass transfer phenomena involved in the liquefaction process, the mass transfer of hydrogen from gas to liquid phase, adsorption, desorption and surface reaction kinetics. The lowest rate constant was calculated for the microalgae conversion to triglycerides (k0 = 1.93 × 10−6 min−1), indicating slow liquefaction.
Ključne besede: Microalgae, Biofuel, Liquefaction, Hydrodeoxygenation, One-pot reaction
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (5,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Frakcionacija lignocelulozne biomase ter njena pretvorba v vredne produkte : magistrsko deloUrška Brence, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na biomaso rastlinskega izvora, imenovano lignocelulozna biomasa. Predstavljene so teoretske osnove, uporaba, valorizacija ter ovire in zastoji pri komercializaciji lignoceluloze. V eksperimentalnem delu je najprej podrobno opisan in prikazan postopek določevanja sestave izbrane biomase, tj. bukove žagovine. V nadaljevanju je predstavljena frakcionacija biomase, depolimerizacija lignina in hemiceluloze ter hidroliza celuloze. Ugotovili smo, da je bukova žagovina sestavljena iz pepela (0,87%), vode (6,14%), glukoze (37,11%), ksiloze (19,25), kislinsko topnega lignina (1,40%) in kislinsko ne-topnega lignina (24,03%). Rezultati depolimerizacije lignina kažejo, da je iz lignina možno pridobivanje vrednih produktov, kot so gvajakol, kreozol, 2-metoksi-4-propilfenol, 4-hidroksi-3,5-metoksiacetofenon, 4-alil-2,6-dimetoksifenol in še vrsta drugih produktov. Z depolimerizacijo hemiceluloze smo uspešno pridobili produkt z dodano vrednostjo furfural. Po hidrolizi celuloze smo ugotovili, da naš izbran postopek izolacije celuloze ni najbolj primeren, saj smo s pomočjo HPLC analize v hidrolizatu zaznali ksilozo in lignin.
V drugem delu magistrske naloge je predstavljena tudi hipotetična biorafinerija, ki simulira proizvodnjo biometanola z uplinjanjem dveh različnih bioloških virov in sicer borovega lesa in biooglja. Celoten procesni model je simuliran v programski opremi Aspen Plus. S pomočjo simulacije smo ugotovili, da lahko iz 1000 kg borovega lesa pridobimo približno 629 kg biometanola s 98,7 % čistostjo. V primeru, ko proizvajamo biometanol iz biooglja, lahko iz 1000 kg biomase sintetiziramo 763,62 kg biometanola s 99,2 % čistostjo.
Ključne besede: biomasa, lignocelulozna biomasa, frakcionacija biomase, biorafinerija, lignin
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,75 MB) |
6. Magnetno segrevanje magnetnih nanokompozitov za pripravo večelementnih katalizatorjev : magistrsko deloAmadej Murovec, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv pogojev magnetnega segrevanja na nastanek večelementnih katalizatorjev, preučiti katalizatorje z uporabo presevne elektronske mikroskopije in drugih relevantnih metod ter testirati aktivnost katalizatorjev v tehnološko relevantnih reakcijah.
S hidrotermalno sintezo Fe2+ in Fe3+ sem pripravil suspenzijo magnetnih nanodelcev, katerih površina je bila v nadaljevanju funkcionalizirana z adsorpcijo citronske kisline v namen povečanja stabilnosti suspenzije. Z gravimetrično analizo je bila ocenjena dobra stabilnost suspenzije in določen delež na magnetnih nanodelcih adsorbirane citronske kisline – 3 %. Ogljikova podlaga je bila pripravljena s hidrotermalno karbonizacijo raztopine glukoze v prisotnosti suspenzije magnetnih nanodelcev. Pripravljena ogljikova podlaga je bila žgana in mleta v namen povečanja primernosti za uporabo v katalitske namene, z meritvijo magnetnih lastnosti pa je bilo določeno feromagnetno obnašanje in primernost za segrevanje v zunanjem izmeničnem magnetnem polju na račun histereznih izgub. Na pripravljeno ogljikovo podlago so bili z različnimi sinteznimi tehnikami (precipitacija, impregnacija, solvotermalna sinteza in koprecipitacija) nanešeni katalitsko aktivni nanodelci rutenija in zlitinski nanodelci rutenij niklja. Nanešeni nanodelci so bili aktivirani z različnimi načini redukcije. S TEM analizo je bilo ugotovljeno, da so najmanjši in najbolj homogeno distribuirani rutenijevi delci pridobljeni s precipitacijo, največji in pogosto aglomerirani pa so zlitinski nanodelci, pridobljeni s koprecipitacijo.
Aktivnost katalizatorjev je bila testirana v tehnološko pomembni reakciji hidrodeoksigenacije 5-hidroksimetilfurfurala, kjer je bilo ugotovljeno, da so najaktivnejši katalizatorji pridobljeni s precipitacijo, najmanj pa tisti, pridobljeni s koprecipitacijo.
Ključne besede: rutenijevi katalizatorji, rutenij nikljevi katalizatorji, magnetno segrevanje, sinteza katalizatorjev, 5-hidroksimetilfurfural, reakcijska kinetika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2022; Ogledov: 869; Prenosov: 83
Celotno besedilo (7,22 MB) |
7. Teorije in modeli v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah : sistematičen pregled literatureŠpela Grilc, 2021, diplomsko delo Opis: Kot posledica vse bolj kompleksnih in sofisticiranih kibernetskih groženj je informacijska varnost postala aktualna tema v strokovnih razpravah in znanstvenih raziskavah. Te opozarjajo, da so za informacijskovarnostne incidente največkrat odgovorni uporabniki, najpogosteje zaradi malomarnosti pri uporabi informacijskih sistemov in tehnologij, neozaveščenosti o informacijskih tveganjih, pozabljivosti, nepazljivosti ali nepremišljenosti, tudi apatije in odpora do spoštovanja informacijskovarnostnih politik. S pojasnjevanjem vloge uporabnikov v sistemu zagotavljanja informacijske varnosti se ukvarja behavioristična informacijska varnost, kjer se pri pojasnjevanju in napovedovanju vedenja uporabnikov izhaja iz različnih psiholoških, organizacijskih in kriminoloških teorij. Kljub številčnosti sistematičnih pregledov literature na področju informacijske varnosti med njimi ni mogoče zaslediti celostnega sistematičnega pregleda teorij, ki se uporabljajo v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere teorije so najbolj uveljavljene v raziskavah, na katerih tematskih področjih se najpogosteje uporabljajo, kateri dejavniki so po posameznih sklopih teorij najpogosteje vključeni v raziskave in kateri so najpogosteje statistično značilni. Skladno s tem smo v empiričnem delu opravili dve študiji, ki sta vključevali sistematičen pregled literature za preteklih deset let. Ugotovili smo, da med najbolj uveljavljeni sodita varnostnomotivacijska teorija in teorija načrtovanega vedenja, najpogosteje statistično značilna dejavnika teh teorij, ki se uporabljata za napovedovanje samozaščitnega vedenja in skladnosti vedenja s politikami informacijske varnosti sta samoučinkovitost in zaznana uporabnost tehnologije. Rezultati diplomskega dela so lahko v pomoč raziskovalcem pri načrtovanju raziskav v prihodnje in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem ali izobraževanjem uporabnikov oz. upravljanjem njihovega informacijskovarnostnega vedenja.
Ključne besede: informacijska varnost, uporabniki, vedenje, človeški dejavniki, raziskave, pregled literature, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 92
Celotno besedilo (948,31 KB) |
8. Analiza površinske kislosti in hidroksilacije magnetno izločitvenega bemita in γ-alumine s FTIR spektroskopijo : magistrsko deloLarisa Suhodolčan, 2021, magistrsko delo Opis: V naši raziskovalni nalogi smo analizirali infrardeče spektre adsorbiranega piridina na kisle površine v območju 1700 in 1400 cm-1. Spekter koordinacijsko vezanega piridina je drugačen, kot je spekter piridinijevega iona, kar nam omogoča razlikovanje kislih mest na površini. Z opazovanjem temperaturne obstojnosti vrhov in njihovih premikov smo na grobo ocenili moč kislih mest. Primerjali smo različne vzorce: bohemit z nanodelci magnetnega železovega oksida, alumina z nanodelci magnetnega železovega oksida, pripravljena v cevni peči in hranjena na zraku, alumina z nanodelci železovega oksida, pripravljena in-situ v peči IR spektrometra in komercialnega alumina. Pri vseh materialih so bila dokazana Lewisova kisla mesta in odsotnost Brønstedovih kislih mest. Ugotovljeno je bilo, da nasičene površine z vlago in dodatek nanodelcev železovega oksida nimajo znatnega vpliva na jakost Lewisowih kislih mest.
Ključne besede: površinska kislost, hidroksilacija, bohemit, γ-alumine
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 48
Celotno besedilo (4,77 MB) |
9. |
10. Analiza skladnosti tehnologije blockchain s Splošno uredbo o varstvu podatkov : diplomsko deloMatej Grilc, 2018, diplomsko delo Opis: Tehnologijo blockchain se opredeljuje kot enega najpomembnejših tehnoloških izumov v zadnjem času. Njen prodor je posledica velike priljubljenosti kriptovalut, vse bolj pa se jo poleg ekonomskega področja omenja tudi na številnih drugih področjih. V ospredje je prišla vzporedno s Splošno uredbo o varstvu podatkov – GDPR, ki prebivalcem Evropske unije prinaša več pravic pri varovanju njihove zasebnosti. Že na podlagi imena uredbe lahko sklepamo, da vsebuje splošne opredelitve, kar otežuje razumevanje obveznosti pri obdelavi osebnih podatkov v sistemih blockchain. V diplomskem delu raziskujemo skladnost tehnologije blockchain in Splošne uredbe o varstvu podatkov. Namen naloge je ugotoviti, ali se pri tehnologiji blockchain obdelujejo osebni podatki in v kakšni meri sledi pravilom uredbe, na kakšen način se zoperstavlja zlorabi osebnih podatkov in kaj za tehnologijo pomeni morebitna potreba po prilagajanju zakonodaji.
Prvi del naloge obsega ključna izhodišča in ozadje delovanja omenjene tehnologije ter smernice in omejitve splošne uredbe. V nadaljevanju je opisan praktični prikaz transakcije v Bitcoinovem omrežju blockchain, na podlagi katerega so vzpostavljene kritične točke naše problematike. Analiza slednjih je oblikovana z deskriptivno metodo in interpretacijo odgovorov, pridobljenih z izvedbo intervjujev. V zaključku so izpostavljene možnosti prilagoditve tehnologije blockchain za dosego skladnosti in predstavljene naše ključne ugotovitve. Temeljna prednost tehnologije blockchain je popolna sledljivost, kar predstavlja težavo, kadar se v sistemu blockchain obdelujejo osebni podatki. Za dosego skladnosti z določili splošne uredbe jih je treba iz omrežja umakniti in hraniti ločeno ali pa slediti možnostim prilagoditve tehnologije, s katerimi bi bilo mogoče spreminjati osebne podatke v verigi blokov.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnologija blockchain, varstvo podatkov, GDPR, osebni podatki, skladnost, transakcija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 2007; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,50 MB) |
