1. Prehrana pacientov s presajeno ledvicoLejla Bajrić, 2025, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Kronična ledvična bolezen je postopno napredujoče stanje, ki lahko vodi v končno ledvično odpoved. Presaditev ledvice predstavlja enega izmed najpomembnejših načinov zdravljenja končne ledvične odpovedi. Po presaditvi ima prehrana ključno vlogo pri dolgoročnem delovanju presadka ter pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja.
Metode: Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature o vplivu prehrane na ohranjanje ledvične funkcije po presaditvi ledvice. Uporabljena je bila metoda PIO za strukturirano iskanje virov, izbor literature pa je potekal v skladu s smernicami PRISMA. Vključene raziskave so bile ovrednotene na podlagi hierarhije dokazov. Rezultati so predstavljeni v evalvacijski tabeli ter sintetizirani z uporabo narativne sinteze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ustrezna prehrana pomembno vpliva na dolgoročno ohranjanje funkcije ledvičnega presadka, zmanjšuje tveganje za zaplete in izboljšuje kakovost življenja pacientov po transplantaciji. Bistveni prehranski poudarki so uravnotežen vnos beljakovin, nadzor elektrolitov ter individualno prilagojena prehranska obravnava glede na fazo zdravljenja. Posebno učinkoviti so celostni prehranski vzorci, kot so mediteranska, rastlinsko usmerjena in DASH (Dietary Approaches to Stop Hypertension) dieta.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je prehranska obravnava bistvena komponenta uspešnega dolgoročnega zdravljenja po presaditvi ledvice. Treba je okrepiti ozaveščanje in podporo pacientom pri upoštevanju individualnih prehranskih smernic, kar bi lahko dolgoročno prispevalo k boljši funkciji presadka, manjši pojavnosti zapletov ter izboljšani kakovosti življenja.
Ključne besede: kronično ledvična bolezen, transplantacija ledvic, prehrana
Objavljeno v DKUM: 12.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Učinkovitost klepetalnih robotov, ki temeljijo na umetni inteligenci na področju mentalnega zdravjaMarijana Gajić, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Klepetalni roboti, ki temeljijo na umetni inteligenci, s svojo obdelavo naravnega jezika predstavljajo potencialno koristno orodje za podporo osebam s težavami na področju mentalnega zdravja. Cilj tega pregleda je bil oceniti učinkovitost uporabe klepetalnih robotov na področju mentalnega zdravja.
Metode: Iskanje je potekalo v štirih mednarodnih podatkovnih bazah (CINAHL Ultimate, Medline, PubMed in Web of Science) z ustreznim iskalnim nizom. Pridobljeni članki so bili nato ustrezno analizirani in sintetizirani. Kritična presoja zbranih dokazov je potekala po hierarhiji dokazov. Kritična ocena člankov je izvedena s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI.
Rezultati: Od 492 zadetkov je 13 člankov izpolnjevalo vse pogoje, od katerih smo v končno analizo vključili tri sistematične preglede RCT in 10 študij RCT. Ugotovljeno je bilo, da so se intervencije s klepetalnimi roboti izkazale za učinkovite pri izboljšanju mentalnega zdravja. Učinkovitost klepetalnih robotov je bila v največji meri zaznana pri zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa, posledično z izboljšanjem simptomov drugih motenj mentalnega zdravja.
Razprava in zaključek: Klepetalni roboti so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju simptomov motenj mentalnega zdravja. Za dodatno potrditev teh rezultatov bo treba opraviti še več raziskav o uporabi klepetalnih robotov na področju mentalnega zdravja in njihovem prihodnjem vključevanju v prakso.
Ključne besede: klepetalni roboti, mentalno zdravje, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. |
4. Obravnava pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc s pridruženo duševno motnjoNuša Kirbiš, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Dvojna diagnoza se uporablja za opis oseb, ki imajo hkrati težave z duševnim zdravjem ter težave, povezane z uporabo drog ali alkohola. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo pacientov, ki so odvisni od psihoaktivnih substanc in imajo pridruženo duševno motnjo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature s področja odvisnosti od psihoaktivnih substanc pri pacientih s pridruženo duševno motnjo. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, SAGE Journals, Science Direct in CHINAL Ultimate (ESCO). Potek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo ovrednotili s piramidno hierarhijo dokazov, kritično oceno člankov pa izvedli z JBI orodjem.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je, da je najučinkovitejša integrirana in celostna obravnava, ki hkrati obravnava odvisnost in pridruženo duševno motnjo. Pristop vključuje kombinacijo različnih terapevtskih metod (zlasti kognitivno-vedenjsko terapijo, motivacijski intervju, družinsko in skupinsko terapijo) ter poudarja pomen psihosocialnih dejavnikov in vzpostavljanja kakovostnega terapevtskega odnosa.
Razprava in zaključek: Integrirana in celostna obravnava se izkazuje kot ključna pri učinkovitem zdravljenju pacientov z dvojno diagnozo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi obravnavale dolgoročno učinkovitost posameznih pristopov ter možnosti njihovega uvajanja v širšo klinično prakso.
Ključne besede: odvisnost, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševna motnja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. Vpliv socialnih omrežij na samodiagnozo motnje pozornosti in hiperaktivnosti med mladostnikiNeža Krajnc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta razvojna motnja zato mladostniki vse pogosteje iščejo informacije tudi prek družbenih omrežij. To lahko vodi v pojav samodiagnoze. Digitalni viri omogočajo dostopnost informacij, vendar prinašajo tudi tveganja napačnih razlag in širjenja stereotipov.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo in pri tem uporabili opisno metodo, analizo, kompilacijo, komparacijo in sintezo. Znanstveno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google Schoolar. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 41 zadetkov, v končno analizo smo jih vključili osem. Ugotovili smo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto uporabljajo spletne vsebine za prepoznavanje simptomov, kar lahko vodi do hitrejšega iskanja pomoči, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto v spletnih vsebinah prepoznajo lastne simptome, kar lahko vodi do občutka pripadnosti, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Ključne besede: socialna omrežja, samodiagnoza, ADHD, najstniki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (741,05 KB) |
6. Human-led and artificial intelligence-automated critical appraisal of systematic reviews : comparative evaluationLucija Gosak, Gregor Štiglic, Wilson Tam, Dominika Vrbnjak, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Aim To evaluate and compare human-led and artificial intelligence-automated critical appraisal of evidence. Background Critical appraisal is essential in evidence-based practice, yet many nurses lack the skills to perform it. Large language models offer potential support, but their role in critical appraisal remains underexplored. Design We conducted a comparative study to evaluate the performance of five commonly used large language models versus two human reviewers in appraising four systematic reviews on interventions to reduce medication administration errors. Methods We compared large language models and two human reviewers in independently appraising four systematic reviews using the JBI Critical Appraisal Checklist. These models were Perplexity Sonar (Pro), Claude 3.7 Sonnet, Gemini 2.0 Flash, GPT-4.5 and Grok-2. All models received identical full texts and standardized prompts. Responses were analyzed descriptively and agreement was assessed using Cohen’s Kappa. Results Large language models showed full agreement with human reviewers on five of 11 JBI items. Most disagreements occurred in appraising search strategy, inclusion criteria and publication bias. The agreement between human reviewers and large language models ranged from slight to moderate. The highest level of agreement was observed with Claude (κ = 0.732), while the lowest level was observed with Gemini (κ = 0.394). Conclusion Large language models can support aspects of critical appraisal evidence but lack contextual reasoning and methodological insight required for complex judgments. While Claude 3.7 Sonnet aligned most closely with human reviewers, human oversight remains essential. Large language models should serve as adjuncts and not substitutes for evidence-based practice.
Ključne besede: artificial intelligence in healthcare, multimodal large language models, nursing, evidence-based practice
Objavljeno v DKUM: 12.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko |
7. Uporaba samoinjektorjev pri aplikaciji adrenalina ob anafilaktičnem šokuUrh Belšak, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Anafilaksija je življenjsko ogrožajoče stanje, ki je posledica preobčutljivostne reakcije. Anafilaktična reakcija se lahko razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom (hrana, zdravila, piki os, sršenov, čebel, zdravila itd.). Anafilaksijo je težje prepoznati zunaj bolniškega okolja, zato se za paciente z visokim tveganjem priporoča uporaba adrenalinskih samoinjektorjev.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali in analizirali znanstveno literaturo o vrsti in uporabi samoinjektorjev adrenalina. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, SAGE in Cochrane Library. Pregled literature temelji na smernicah PRISMA.
Rezultati: V končni analizi smo opisali 9 raziskav. Ugotovili smo, da vključene raziskave dajejo prednost samoinjektorjem adrenalina, ki imajo primerno velikost, obliko, enostaven način prenašanja, enostavno upravljanje, jasnost navodil, vzdržljivost, omogočajo samozavestno uporabo in so varni.
Razprava in zaključek: Potrebno je oblikovati samoinjektorje adrenalina, ki bodo manjši, lažji in z inovativno obliko, da bo aplikacija adrenalina uspešna. Potrebno je ozaveščanje zdravstvenega osebja, pacientov in skrbnikov o pravilni uporabi.
Ključne besede: anafilaksija, adrenalin, samoinjektor adrenalina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (913,87 KB) |
8. Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negiEva Slodnjak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci predstavljajo temelj zdravstvenega sistema, njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa je ključno za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCO), ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in dodatno v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja JBI za oceno sistematičnih pregledov in sintez. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 103 zadetkov smo v končno analizo vključili 6 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo intervencije izboljševanja zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi in štiri podkategorije: organizacijske intervencije, vodstvene in komunikacijske intervencije, psihosocialne intervencije in intervencije za krepitev motivacije.
Razprava in zaključek: Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu so pozitivno vplivale na fizično, psihosocialno počutje ter splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotavljamo, da so potrebni različni ukrepi, med katerimi so ključni sistematično uvajanje učinkovitih intervencij za povečanje zadovoljstva zaposlenih in pacientov, podpora vodstvenega kadra, reševanje kadrovske problematike ter strateško vplivanje na percepcijo poklica v širši družbi.
Ključne besede: intervencije, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1006,51 KB) |
9. Vzroki za opustitev zaposlitve medicinskih sesterŠejla Imamović, 2025, diplomsko delo Opis: Medicinske sestre so ključni del zdravstvenega sistema, vendar številne opustijo zaposlitev zaradi preobremenjenosti, izgorelosti in slabih delovnih pogojev. Namen zaključnega dela je bil analizirati vzroke za opustitev zaposlitve medicinskih sester in identificirati ključne dejavnike, ki prispevajo k njihovemu odhajanju iz poklica.
Ključne besede: Medicinske sestre, fluktuacija, odpoved, delovno okolje, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (823,97 KB) |
10. Letter to the Editor: Best Practices on Public and Patient Involvement in Interprofessional Healthcare EducationRicardo J. O. Ferreira, Matilde Leal, Elsa Frazão Mateus, Lucija Gosak, Matthijs H. Bosveld, Cathy C. Kline, 2024, drugi znanstveni članki Ključne besede: healthcare education, public and patient involvement (PPI), healthcare students
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (252,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
