| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 181
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

4.
Vpliv travmatičnih dogodkov v otroštvu na zdravje v odraslosti
Julija Lozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V sodobni družbi zaradi hitrega tempa življenja ljudje pogosto doživljamo stresne situacije. Nekatere prebrodimo, ne da bi o njih sploh premišljevali, druge, bolj travmatične, pa se zasidrajo nekje globoko v naši podzavesti. Kadar se to zgodi v otroštvu, govorimo o travmatični izkušnji, ki lahko posameznika spremlja skozi vse življenje ter pušča posledice na vseh področjih posameznikovega življenja, še posebej na zdravju. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako otroška travmatična izkušnja vpliva na zdravje v odraslosti. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z induktivnim pristopom dela. V raziskavo smo vključili tri strokovnjakinje s področja psihoterapije, sociologije in pedo-psihiatrije, ki se dnevno ukvarjajo z bolniki, ki trpijo za travmatičnimi dogodki iz otroštva. Podatki so bili pridobljeni z metodo individualnega poglobljenega intervjuja in obdelani po procesu analize in sinteze. Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo ugotovili, da travmatična izkušnja iz otroštva neposredno vpliva na zdravje posameznika, ki je travmo doživel. Spremlja ga skozi vsa življenjska obdobja in pušča telesne, psihološke in razvojne posledice na njegovem zdravju. Razprava in sklep: Travmatična izkušnja v otroštvu vpliva na posameznikovo fizično, duševno in socialno življenje tudi v odraslem obdobju. Posamezniki imajo pogosto težave v fizičnem in čustvenem zdravju, saj kažejo odstopanja od splošnih vedenjskih in socialnih norm. Ob zaznani travmi je ustrezno ukrepanje zdravstvenega kadra in pravilno zdravljenje prvo, ki pripomore k pozitivnemu rezultatu obravnave. Slaba izobraženost in preobremenjenost zdravstvenega kadra pa lahko doživljanje travme pri bolniku samo poslabša in poglobi.
Ključne besede: travma, posledice travmatične izkušnje, zloraba, odraščanje s travmo
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 271; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (492,33 KB)

5.
Vloga mentorja na kliničnih vajah v srednješolskem izobraževanju zdravstvene nege
Urška Müller, 2020, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje in povratne informacije o delu mentorja so potrebne za spremljanje napredka dijaka in stopnje usposobljenosti, usvojenega znanja in veščin ter odnosa, zato se od mentorjev pričakuje, da bodo usposobljeni za spremljanje, ocenjevanje, oblikovanje in posredovanje povratnih informacij.
Ključne besede: mentorstvo, dijak, ocena mentorja, medicinska sestra, izobraževanje.
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Ljudje v turizmu
Mitja Gorenak, 2020

Opis: Management človeških virov je kompleksen preplet dejavnosti, ki jih morajo izvajati managerji, da lahko optimizirajo delovanje celotne organizacije. V kolikor gre za organizacijo v storitvenem sektorju, kamor prištevamo turizem, so zadeve še nekoliko bolj zapletene, saj je uspešnost odvisna od direktnega zadovoljstva uporabnika storitve. V knjigi se prepletajo poglavja, vezana na področje managementa, kot tudi bolj sociološko in psihološko obarvane tematike. Tako knjigo pričenjamo s poglavjem o vrednotah posameznika, iz katerih kasneje sledijo vrednote organizacije. Obe tematiki sta neločljivo povezani s preostalimi, saj predstavljata temelj delovanja posameznika in sleherne organizacije. Sledita poglavji o organizacijski kulturi in družbeni odgovornosti, ki izkazujeta tako imenovani »modus operandi« organizacije. Sledijo poglavja o kompetencah, vodenju in ocenjevanju delovne uspešnosti, ki govorijo o odnosu med posameznikom in organizacijo. Knjigo zaključujejo tri poglavja, vezana predvsem na trenutne operativne zahteve v organizaciji, in sicer poglavja o pripadnosti, motivaciji in medgeneracijskem managementu v organizaciji.
Ključne besede: management, človeški viri, turizem, vodenje, kadri, organizacija
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 233; Prenosov: 26
URL Povezava na datoteko

7.
Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve
Mojca Lenart, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del zajema opredelitev prehranjevanja v vrtcu, kamor je vključen, opis smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kaj določa kurikulum za vrtce glede prehrane, kakšni so dietni režimi v vrtcih ter kakšna so najnovejša priporočila za medicinsko indicirane diete. V nadaljevanju teoretičnega dela pa smo razdelili razloge za različne prehranske omejitve na medicinsko indicirane razloge v svoj sklop in verske ter etične razloge v drug samostojen sklop ter jih podrobneje opisali. Z izvedbo empiričnega dela smo želeli ugotoviti, ali je za otroke s prehranskimi omejitvami v ptujskih vrtcih dobro poskrbljeno in kakšni so pogoji za odobritev dietnega krožnika za predšolskega otroka v teh vrtcih. Tako empirični del zajema tri vodene intervjuje, in sicer z organizatorko prehrane Vrtca Ptuj, ravnateljico Zasebnega vrtca Vilinski gaj in uslužbenko Vrtca Montessori Ptuj, sledi jim pa še analiza posameznega intervjuja. Na podlagi izvedenih intervjujev smo prišli do zaključka, da ptujski vrtci omogočajo diete na podlagi medicinsko indiciranih diet, v enem izmed vrtcev pa pridejo v poštev za dieto tudi razna druga potrdila.
Ključne besede: predšolski otrok, medicinsko indicirana dieta, verska dieta, dietni režim
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni
Suzana Ratajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Raziskovalni problem pričujočega diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni so pogoste nalezljive bolezni predšolskega otroka in vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in pravilnem ukrepanju ob pojavu nalezljivih bolezni v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše povzročitelje okužb in načine širjenja nalezljivih bolezni. Osredotočili smo se na vlogo, naloge in dolžnosti vzgojitelja pri odkrivanju bolezni, preprečevanju okužb, prepoznavanju bolezenskih znakov, simptomov in stanj, krepitvi imunskega sistema predšolskega otroka in pri svetovanje staršem. Predstavili smo tudi potrebne ukrepe, ki jim morajo slediti tako strokovni delavci kot tudi starši in vrtci ob pojavu oziroma sumu na nalezljivo bolezen. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom v vrtcu Šentjur, ki so ga izpolnjevale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj znanja in kako ukrepajo pri pojavu okužbe pri otroku. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Raziskava je pokazala, da imajo vzgojiteljice in pomočnice dovolj znanja o preprečevanju širjenja okužb ne glede na starost in delovno mesto. Ugotovili smo, da so v času izobraževanja pridobile premalo znanja z zdravstveno-preventivnega področja.
Ključne besede: predšolski otrok, vloga vzgojitelja, nalezljive bolezni, okužbe, preprečevanje, vrtec
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (327,71 KB)

9.
Zadovoljstvo starejše populacije pri obravnavi v referenčni ambulanti v Savinjski regiji
Saša Podpečan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število starostnikov z leti narašča in vse bolj kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnje. Posledično se zaradi tega veča število obiskov referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so namenjene preventivni obravnavi, zgodnjemu odkrivanju kroničnih nenalezljivih bolezni in boljšemu nadzoru le-teh, predvsem pri starejši populaciji, ki ima sama pri tem velikokrat težave. Namen raziskave je ugotoviti, kako je starejša populacija zadovoljna z uvedbo referenčnih ambulant in delom diplomiranih medicinskih sester z ozirom na situacijo v Savinjski regiji. Raziskovalna metodologija: Za raziskovalni del magistrske naloge je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo tehniko anketiranja s pomočjo validiranega vprašalnika. Cilj je bil anketirati 200 ljudi, starejših od 60 let, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah v Savinjski regiji. Rezultati: Razdelili smo 200 anket, 196 anketiranih je anketo popolnoma izpolnilo. Delež anketirank je bil 54,6 %, anketirancev je bilo 45,4 %. Anketirani, sodelujoči v raziskavi, so zadovoljni z odnosom in znanjem diplomiranih medicinskih sester, saj je bilo povprečje na lestvici od 1 do 5 blizu 5. Prav tako se anketirani strinjajo, da zaradi RADM posvečajo več pozornosti skrbi za zdravje in da manj obiskujejo zdravnika. Delež obiska referenčne ambulante pa je pri starejših anketirankah enak kot pri anketirancih, in sicer jih večina obišče ambulanto enkrat letno. Diskusija in zaključek: Referenčne ambulante so med starejšimi pacienti v Savinjski regiji upravičile pričakovanja. Starejši pacienti so zadovoljni s takšnim načinom dela, kar je razvidno iz dobljenih empiričnih podatkov izvedene raziskave.
Ključne besede: starost, staranje, starostniki, populacija, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 490; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka
Katja Sever, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 668; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici