| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izraba obnovljivih virov energije za proizvodnjo sintetičnega metana : magistrsko delo
Klemen Rola, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja proizvodnjo sintetičnega metana, ki bi lahko nadomestil zemeljski plin. Za reakcijo metanacije je potreben vodik. Ta se v delu proizvede z elektrolizo, ki jo poganja elektrika obnovljivih virov. Proces je namenjen sezonskemu shranjevanju energije, kjer se viški elektrike poletnega časa shranijo v obliki metana za obdobja primanjkljajev energije. V ta namen, smo s programom Aspen Plus najprej izvedli poenostavljeno enostopenjsko simulacijo metanacije CO2. Pretok CO2 je baziral na ocenjeni sestavi in pretoku bioplina iz realne bioplinarne. Upoštevali smo, da se tudi celoten bioplin lahko uporabi kot reaktant. Enostopenjska metanacija je služila predvsem za razumevanje obnašanja reakcije. Ker z eno reakcijsko stopnjo v produktu nismo dosegali dovolj visokega deleža metana, smo izvedli še poenostavljeno dvostopenjsko metanacijo. Določili smo pogoje, pri katerih bi dosegali dovolj visoko vsebnost metana, da bi produkt bil primeren za injiciranje v plinovode. Za primer, ko se bioplin ne uporabi v metanaciji, smo v programu Aspen Adsorption izvedli dinamični simulaciji nadgradnje bioplina z adsorpcijskimi tehnikami. Mešanico bioplina smo z nizkimi izgubami metana uspešno nadgradili do biometana, s sestavo, ki je primerna za injiciranje v plinovode. S pomočjo rezultatov začetne dvostopenjske simulacije smo razvili delno integrirano shemo s sočasno proizvodnjo elektrike, ki je sposobna proizvesti od 1 t/h do 1,3 t/h sintetičnega metana. Pri tem je v procesu možna uporaba čistega CO2, ali pa celo mešanice bioplina in CO2. Proizveden sintetični metan je vseboval več kot 97 mol.% CH4, po dehidraciji s silikagelom, pa smo zagotovili sestavo, ki je primerna za injiciranje v plinovode mnogih Evropskih držav.
Ključne besede: Sintetični metan, bioplin, metanacija CO2, adsorpcija, Aspen Plus, Aspen Adsorption
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 185; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (13,41 MB)

2.
Inovativen energetski sistem uporabe obnovljivih virov energije za visokotemperaturno ogrevanje : magistrsko delo
Sven Gruber, 2023, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo zasnovali novo procesno shemo sistema visokotemperaturnega daljinskega ogrevanja katerega cilj je učinkovito ter ogljično nevtralno delovanje. Sistem je sestavljen iz gorivne celice vezane z dvostopenjsko kompresijsko toplotno črpalko. Gorivne celice so naprave za pretvorbo energije, ki proizvajajo elektriko (in toploto) neposredno iz plinastega goriva z elektrokemično kombinacijo goriva in oksidanta. V našem sistemu je gorivo zemeljski plin. Proizvedena elektrika iz gorivne celice samo zadostno oskrbuje toplotne črpalke ter hkrati proizvaja toploto, ki le te razbremenjuje. Skonstruirali smo osnovno shemo in dve dodatni alternativi, z dodanim vmesnim prenosnikom in zaporedno vezanimi toplotnimi črpalkami in jih primerjali pri različnih pogojih. V primeru temperature povratka 60 °C in končni temperaturi ogrevanja 80 °C osnovna shema z vmesnim prenosnikom toplote obratujeta pri COP vrednostih 3,15 oz. 3,21. Najvišje vrednosti COP smo zasledili pri zadnji alternativi in sicer 3,86, vendar ta ni samo zadostna in tako nastanejo dodatni stroški nakupa elektrike. Konkurenčnost in inovativnost sistema ne moremo meriti le s COP vrednostjo. Najboljši rezultat dobimo z 'izkoristkom' zemeljskega plina. Omenimo, da ne gre za navaden izkoristek, ampak utilizacijo - razmerje med dobljenim toplotnim tokom, ki se neposredno prenese na ogrevano vodo in vloženim toplotnim tokom zemeljskega plina na podlagi HHV in LHV. V osnovni shemi in z vmesnim prenosnikom dosežemo 251,62 % oz. 261,37 % glede na HHV ter 225,21 % oz. 233,99 % glede na LHV. Alternativa z zaporedno vezanimi toplotnimi črpalkami dosega 277,41 % glede na HHV in 247,38 % glede na LHV, vendar ni samo zadostna.
Ključne besede: Visokotemperaturna toplotna črpalka, gorivna celica, SOFC, visokotemperaturno daljinsko ogrevanje, razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

3.
Proces proizvodnje tekočega zraka z izrabo kriogene energije uplinjanja utekočinjenega zemeljskega plina : magistrsko delo
Rok Kramberger, 2023, magistrsko delo

Opis: Kriogeno shranjevanje energije predstavlja eno izmed perspektivnih procesov shranjevanja odvečne energije. Na svetu je vse bolj aktualen ladijski transport zemeljskega plina, ki je zaradi specifike transporta utekočinjen. V terminalih UZP, do katerih poteka transport UZP, je potreben proces, pri katerem poteka uplinjanje UZP, ki se ga nato uvaja v visokotlačno transmisijsko plinovodno omrežje. Nam najbližji terminal uplinjanje UZP je na Hrvaškem otoku Krk, v kraju Omišalj. Pri procesu fazne spremembe zemeljskega plina iz tekočega v plinasto, je potrebno veliko energije, ki je potrebna za proces uplinjanja UZP in za uplinjanje izkorišča toploto morske vode. Višek proizvedene kriogene energije se izkoristi za proizvodnjo električne energije, s pomočjo turbin in znaša približno 840.000 kJ ton-1 UZP. Za povečanja izkoristka kriogene energije uplinjanja UZP, je ustrezna soproizvodnja tekočega zraka, ki izkorišča kriogeno temperaturo UZP, ki je približno enaka temperaturi utekočinjenega zraka. V magistrskem delu je opravljena računalniška simulacija proizvodnje tekočega zraka, z izrabo kriogene energije uplinjanja UZP, z 3 različnimi modeli, pri različnih obratovalnih pogojih procesa. Računalniška simulacija je izvedena s programskim paketom Aspen Plus. Soproizvodnja tekočega zraka je smiselna pri modelu s frakcionirno destilacijo. Specifična entalpija znaša 320 kJ kg-1. Prav tako se zmanjša poraba energije procesa, ki znaša 281.634 kW. Uničena eksergija znaša 108,03 kJ na kg UZP. Letno povečanje prihodka procesa je 2,34 M€ in dobiček od procesa je 2,18 M€. Stroški investicije znašajo 2,76 M€, pri obratovalni stroških 638.000 €. Dodatno izboljšanje procesa je možno z uporabo tekočega dušika kot hladiva, ki zmanjša investicijske in obratovalne stroške procesnih naprav.
Ključne besede: utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen zrak, kriogena energija, frakcionirna destilacija, terminal UZP, izraba kriogene energije.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 110; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

4.
Model energijskih tokov v sistemu distribuirane energetske oskrbe na osnovi metode simulacije diskretnih dogodkov : doktorska disertacija
Dušan Kragelj, 2022, doktorska disertacija

Opis: V času, ko je racionalna poraba energije in trajnostna naravnanost njenega pridobivanja postala že vsakdanja, je eden izmed že preverjenih in razširjenih načinov pridobivanja energije v javnih ustanovah kot so šole, bolnišnice, trgovski centri in podobno tako imenovana decentralizirana ali distribuirana proizvodnja električne energije, toplote in hladu, v tujini znana pod terminom Distributed Energy Resources (v nadaljevanju DER). Kot tudi na drugih področjih življenja sta tudi pri pridobivanju energije optimizacija in napovedovanje porabe esencialnega pomena za rentabilno in okoljsko sprejemljivo delovanje. V doktorski disertaciji smo proučevali sistem sestavljen iz tri-generatorja z dodatno absorpcijsko toplotno črpalko za pretvorbo toplote v hlad in dodatnega bojlerja ter kompresorske toplotne črpalke. V takšnih sistemih se za napovedovanje v večini uporabljajo samo zgodovinski podatki o porabi, saj drugih podatkov nimamo na voljo. Zaradi tega metode, ki jih avtorji uporabljajo za modeliranje oskrbe z energijo v industrijskih sistemih, niso povsem uporabne in zato je bil nujno potreben drugačen pristop.
Ključne besede: distribuirana proizvodnja energije, logistični proces, simulacije diskretnih dogodkov, optimizacija in napovedovanje, trajnostno pridobivanje energije
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

5.
Analiza onesnaženosti zraka na območju Slovenije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tim Tetičkovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Kakovost zraka pomembno vpliva na kvaliteto našega življenja, kar se dosega z nadziranjem prisotnih onesnažil v ozračju. Ustreznost kvalitete zraka nadzoruje Javna agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki vsakodnevno objavlja podatke o vsebnosti onesnažil v ozračju. Cilj diplomske naloge je bil na podlagi javno dostopnih podatkov opraviti analizo onesnaženosti zraka pri nas. Izbrali smo področja, ki se razlikujejo po reliefu, vremenskih razmerah in poseljenosti, saj smo želeli ugotoviti, kakšni so vzroki za prisotnost različnih onesnažil v ozračju. V delu smo analizirali naslednja onesnažila: SO2, NO2/NOx in prašne delce PM10 ter PM2,5 na posameznih merilnih mestih v obdobju od 2010 do 2020. V diplomski nalogi smo ugotovili, da sta meteorologija in reliefna razgibanost tesno povezani s koncentracijo onesnažil v ozračju. Z analizo vpliva temperature in relativne vlažnosti na kakovost zraka smo ugotovili, da visoka temperatura in nizka relativna vlažnost prispevata k čistejšemu ozračju. Prav tako se onesnaženost spreminja tekom leta in se v zimskem letnem času poveča, v poletnem pa zniža. Temeljni problem onesnaženosti zraka predstavljajo delci PM10, ki postavljajo človeško zdravje v nevarnost. Na prometnih vpadnicah glavni vir onesnaženosti predstavljajo NO2/NOx, v okolici termoelektrarn, industrijskih obratov in malih kurišč pa SO2.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, kvaliteta, PM10, PM2, 5, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
Primerjava termodinamskih lastnosti in okoljskih vplivov hladilnih snovi četrte generacije : magistrsko delo
Miha Prelog, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi večjega ozaveščanja družbe o našem negativnem vplivu na naravo in iz tega izhajajočega segrevanja ozračja, strmimo k temu, da čim bolj učinkovito nadomestimo škodljive snovi z okolju prijaznejšimi. Enako se dogaja na področju ogrevanja in hlajenja s toplotnimi črpalkami. Nekoč alternativa za zmanjšanje negativnega vpliva na tanjšanje ozona, so danes hidrofluoroogljikovodiki pokazali, da niso okolju najbolj prijazna rešitev. Namreč njihov izpust in dolga življenjska doba v atmosferi vplivata na večanje efekta tople grede. Iz tega razloga je potreben razvoj novih in okolju prijaznejših hladilnih snovi, kot so hidrofluoroolefini. Simulacije, ki smo jih opravili za magistrsko nalogo so pokazale, da je uporaba novejših hladilnih snovi primerljiva z njihovimi predhodniki, a je na koncu potrebno pri zamenjavi hladilnih snovi upoštevati zraven termodinamskih lastnosti še okoljske in ekonomske dejavnike.
Ključne besede: Toplotna črpalka, HFC, HFO, Aspen Plus, Hladilne snovi
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 446; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

7.
Tehnoekonomska primerjava ejektorske in absorpcijske toplotne črpalke : magistrsko delo
Rok Špendl, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi velikih teženj po zniževanju stroškov in maksimalnem izkoristku energije je uporaba toplotnih črpalk v industrijskih procesih vse bolj prisotna. V magistrskem delu smo primerjali obratovalne lastnosti dobro poznane in raziskane absorpcijske toplotne črpalke z manj znano ejektorsko toplotno črpalko. V teoretičnem delu magistrskega dela je narejen pregled različnih toplotnih črpalk. Navedeni so principi obratovanja in glavne značilnosti posameznih tipov hladilnih naprav. Na kratko so predstavljene tudi glavne lastnosti delovnih fluidov. V eksperimentalnem delu smo z uporabo programa Aspen HYSYS simulirali delovanje absorpcijske in ejektorske toplotne črpalke. Kot delovno snov smo v absorpcijski toplotni črpalki izbrali H2O/NH3, v ejektorski toplotni črpalki pa R600a (metilpropan). Preverili smo, kako na njuno delovanje in učinkovitost (COP) vplivajo različni obratovalni pogoji. Nadalje smo dobljene rezultate obeh naprav primerjali in njuno obratovanje tudi ekonomsko ovrednotili. Na podlagi rezultatov eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da ejektorska toplotna črpalka obratuje bolj učinkovito. Pri neposredni primerjavi obeh črpalk je pri izbranih pogojih COP absorpcijske toplotne črpalke variiral od 0,61 do 0,69. Medtem ko je ejektorska toplotna črpalka obratovala s COP med 1,43 in 1,69.
Ključne besede: absorpcijska toplotna črpalka, ejektorska toplotna črpalka, ejektor, hladilno sredstvo, koeficient učinkovitosti, simulacija
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

8.
Uporaba spletne platforme Simscale za simulacije mehanike tekočin in prenosa toplote : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tamara Gavrić, 2021, diplomsko delo

Opis: Inženirji smo pomemben faktor pri razvijanju novih procesov. Večkrat se srečujemo s problemom vizualizacije zasnovanih idej in uresničitvijo le teh. Zato si pomagamo s simulacijami, ki so lahko plačljive ali prosto dostopne, kot je tudi SimScale. SimScale je platforma v oblaku, ki omogoča takojšen dostop do računalniške dinamike fluidov (CFD), ki inženirjem in oblikovalcem pomaga pri enostavnem preizkušanju zmogljivosti, optimizaciji trajnosti ali izboljšanju učinkovitosti njihove zasnove. SimScale je dostopen iz običajnega spletnega brskalnika in katerega koli računalnika, kar odpravlja ovire, ki spremljajo tradicionalna simulacijska orodja. V diplomski nalogi so izvedene tri simulacije naprav oz. pojavov s pomočjo brezplačne spletne platforme Simscale. Za vsako simulacijo je podan opis pojava ali naprave, njihov pomen v industriji, potek potrebnih nastavitev v simulacijskem drevesu in analiza oz. vpogled in ovrednotenje dobljenih rezultatov.
Ključne besede: SimScale, simulacija, cevni prenosnik toplote, padec tlaka, ejektor
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 540; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

9.
Proizvodnja bioetanola iz lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Klemen Rola, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces proizvodnje bioetanola iz lignocelulozne biomase, skupaj s problematiko s katero se v procesu srečujemo. Poudarek je predvsem na destilaciji in dehidraciji bioetanola. V ta namen je bila v programu Aspen Plus izvedena simulacija za pridobivanje bioetanola blizu azeotropne sestave. Destilacija je sestavljena iz dveh zaporedno vezanih rektifikacijskih kolon, ki sta bili vsaka zase modelirani in optimizirani z NQ analizo. Na vsaki koloni je bila izvedena občutljivostna analiza za namen proučevanja vpliva različnih parametrov na porabo toplotne energije. Za pridobivanje čistega etanola smo izvedli azeotropno destilacijo s cikloheksanom in destilacijo s spreminjajočim tlakom. Cilj dehidracije je pridobiti 99,60 ut.% etanola. Azeotropna destilacija je bila modelirana z dvema kolonama: glavno kolono, kjer se pridobi bioetanol visoke čistoče in regeneracijsko kolono, kjer se na dnu kolone pridobi čista voda. Destilacija s spreminjajočim tlakom je bila modelirana z dvema zaporedno vezanima kolonama, ki obratujeta pri različnih tlakih. To omogoči pridobivanje čistega bioetanola. Na sistemu se je izvedla občutljivostna analiza, za namen proučevanja interakcij med obema kolonama. Ugotovljeno je bilo, da ima spreminjanje deleža destilata obeh kolon največji vpliv na porabo energije v obeh kolonah. Za namen primerjanja porabe toplotne energije smo izračunali neto porabo toplotne energije na enoto proizvedenega brezvodnega bioetanola. Vrednosti so bile primerljive z literaturo. Ugotovljeno je bilo da se dodatno znižanje v porabi energije lahko doseže z rekuperacijo energije, ali z uporabo drugih tehnik za dehidracijo. Kombinacija rekuperacije in uporabe manj energijsko intenzivnih postopkov lahko močno zmanjša porabo energije v procesu. Zaključili smo, da je za zmanjšanje porabe energije v proizvodnji bioetanola iz lignocelulozne biomase smiselno razmišljati tudi o kogeneraciji energije iz drugih stranskih produktov.
Ključne besede: Bioetanol, Destilacija, Lignocelulozna biomasa, Azeotrop, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

10.
Računalniška simulacija subkritičnih in transkritičnih toplotnih črpalk : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Sven Gruber, 2021, diplomsko delo

Opis: Toplotne črpalke so naprave, ki izrabljajo nizkotemperaturne vire za visokotemperaturno gretje, navadno sanitarne vode. V diplomskem delu smo s pomočjo računalniškega paketa Aspen Plus V10 primerjali subkritične in transkritične toplotne črpalke s štirimi različnimi naravnimi hladilnimi sredstvi: ogljikov dioksid, amonijak, propan in izobutan. Simulacije so bile izvedene pri izstopnih temperaturah hladilnega sredstva iz kondenzatorja oz. plinskega hladilnika med 15 °C in 30 °C in temperaturah uparjanja od -30 °C do 10 °C. Za cilj smo si zastavili gretje konstantnega toka vode na temperaturo med 40 °C in 60 °C, s koraki po 10 °C. Namen diplomske naloge je bil poiskati najučinkovitejše naravno hladilno sredstvo, ki bi predstavljalo ekonomsko ugodno rešitev in hkrati okolju prijazno alternativo trenutno uporabljenim toksičnim in okolju škodljivim hladilnim sredstvom. Najvišje vrednosti COP smo zasledili pri temperaturi uparjanja 10 °C, temperaturi hladilnega sredstva po kondenzaciji 15 °C in najnižji tarčni izstopni temperaturi vode 40 °C. V transkritičnem ciklu je najučinkovitejše hladilno sredstvo ogljikov dioksid, v subkritičnem se pa je amonijak izkazal boljše od ostalih. Slednji je skupno boljši od transkritičnega ogljikovega dioksida, vendar ima določene slabe lastnosti kot so toksičnost v višjih koncentracijah, vnetljivost in nekompatibilnost z bakrom.
Ključne besede: toplotne črpalke, subkritičen cikel, transkritičen cikel, COP, naravna hladilna sredstva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 704; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici