| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Restitucija kot način reševanja konfliktov
Katja Gomboc, 2019, diplomsko delo

Opis: Do konfliktov lahko v današnjem hitrem ritmu življenja zaradi stresa ali drugih dejavnikov pride hitro, saj so tudi potrebe vsakega posameznika lahko zelo različne. Med procesom komuniciranja lahko pride do nesporazuma ali nestrinjanja in konflikt, ki je nastal, moramo tudi uspešno rešiti. Restitucija je učinkovit način reševanja konfliktov, ki ga veliko posameznikov še ne pozna. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo različna razmišljanja avtorjev o komunikaciji, frustracijah, konfliktu, slednjega tudi podrobneje spoznamo, spoznamo pa tudi možnosti reševanja konflikta. V tem delu tudi bolje predstavimo pojem restitucija, njene oblike in lastnosti in kako jo lahko dosežemo. Empiričen del vsebuje rezultate naše raziskave, v kateri je sodelovalo 100 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja. V naši raziskavi nas je zanimalo, kaj za anketirance pomeni konflikt, kako se nanj odzivajo, kako dobro poznajo restitucijo in kako so v izvajanju slednje suvereni in kakšne so razlike glede na starost in na delovno mesto anketirancev. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene podatke pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Pridobljeni podatki nam kažejo, da veliko vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja pozna restitucijo, ki jo nekateri uporabljajo v konfliktnih situacijah na delovnem mestu s sodelavci. Čeprav strokovni delavci restitucijo poznajo, nam rezultati kažejo, da večina strokovnih delavcev čuti, da bi svoje znanje o restituciji lahko dopolnili.
Ključne besede: predšolski otrok, frustracije, konflikt, restitucija, pedagoški delavec
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 603; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Back to nature: exploring the potential for implementing the Norwegian idea of outdoor days in the Slovenian school system
Katja Gomboc, 2016, kratki znanstveni prispevek

Opis: Nowadays it is common to use the expressions ‘in the classroom’ and ‘out of the classroom’ (outdoors). In this article the word ‘outdoors’ will be replaced with the words ‘in the natural environment’, ‘into the natural environment’ and ‘within the natural environment’. These words accent the equal importance of nature as a learning area, a concept that is often forgotten, neglected or ignored. In this area, Norway has forged a real connection between people and nature, a way of life called “friluftsliv,” and has used experiential learning based on learning and playing in an outdoor area. In this article is presented a research study of teaching in nature, the Norwegian nature-oriented curriculum and the implementation of nature practice in the Slovenian school system.
Ključne besede: nature, teaching, teaching outside the classroom, free play
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (152,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Where Does Weekly Outdoor Education Lead To: The Potential of Joy and Satisfaction
Katja Gomboc, 2017, magistrsko delo

Opis: This research was set as a qualitative (descriptive) case study that portrayed the implementation and analysis of outdoor education teaching in the first grade of one primary school in Slovenia. As part of the qualitative and descriptive research I conducted interviews that researched the essence and importance of feeling/experiencing joy and satisfaction during experiencing outdoor education, as well as its connection to holistic learning dimensions. During the research period I spent five special outdoor learning days, and afterwards conducted all together 95 interviews with students. Almost every day students answered up to eight open-ended and close-ended semi-structured questions that focused on their emotions and emotional reasons while learning outside. The results showed that, while learning outdoors, students developed their cognitive, physical, social, and emotional holistic sides by forming expectations and having experiences, developed aesthetic and emotional attributes through listening tasks, developed emotional, spiritual, and cognitive traits by observing and interacting with animals. The results pointed out that all holistic learning aspects appeared during free outdoor play and outdoor learning in general, where emotions with an emphasis on joy and satisfaction played the essential roles. This study showed a good example of outdoor education implementation in a school curriculum, and also offered a new perspective on how to include the potential of joy and satisfaction into learning.
Ključne besede: Joy, Satisfaction, Outdoor Learning, Holistic Learning, Emotions, Interview
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 732; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

4.
VPLIV SOCIALNEGA STATUSA NA PROSTOČASNE DEJAVNOSTI ŠTUDENTOV
Katja Gomboc, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo vpliva socialnega statusa na prostočasne dejavnosti študentov. Glavni namen je bil, ugotoviti kakšen je socialni status študentov, koliko prostega časa imajo študenti in s katerimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjajo, kakšna je stopnja dobrega počutja v prostem času ter ali socialni status študentov vpliva na izbiro prostočasnih dejavnosti oziroma posledično na samo kakovost preživetega prostega časa. V raziskavi, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, je sodelovalo 368 študentov Filozofske fakultete Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so študenti po socialnem statusu precej nesamostojni, saj jih večina biva pri starših, hkrati pa so prav starši tisti, ki jim pripomorejo pri reševanju socialnega statusa. Študenti so mnenja, da imajo dovolj prostega časa, prevladujejo pa predvsem pasivne prostočasne dejavnosti, kot so druženje s prijatelji, ukvarjanje z računalnikom, sproščanje, ukvarjanje s socialnimi omrežji in lenarjenje. Stopnja dobrega počutja v prostem času je dobra. Razpoložljiva finančna sredstva oziroma socialni status študentov pa nima večjega vpliva na prostočasne dejavnosti oziroma na kakovost prostega časa.
Ključne besede: Študenti, socialni status, prosti čas, dejavnosti prostega časa, dobro počutje.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1625; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (625,73 KB)

5.
BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI MURSKA SOBOTA
Katja Gomboc, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja, kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije, njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Ključne besede: Osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja, bralna kultura.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 2001; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju TKO Murska Sobota : diplomsko delo
Katja Gomboc, 2004, diplomsko delo

Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2181; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (797,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici