1. Razvijanje spretnosti načrtovanja poštenih poskusov pri učencih 5. razreda : magistrsko deloMonika Rakun, 2023, magistrsko delo Opis: Mednarodne raziskave (TIMSS, PISA) so pokazale, da slovenski učenci na področju naravoslovja izkazujejo nadpovprečne rezultate, a imajo izrazito nizko motivacijo za učenje naravoslovja. Raziskovalni pouk in eksperimentalno delo predvidevata aktivno vključenost učencev v učni proces, s čimer lahko povečamo zanimanje za naravoslovne vsebine in omogočimo razvoj znanj, potrebnih za reševanje problemov iz naravoslovja in širše. Mednje sodi tudi načrtovanje poskusov. Učni načrti omenjajo vsebine in cilje, s katerimi učenci spoznajo pošten poskus kot poskus, pri katerem načrtno spreminjamo le eno neodvisno spremenljivko, da lahko v rezultatih sklepamo na odvisnost od te spremenljivke. V magistrskem delu smo s pedagoškim eksperimentom preverili, kako izvedba eksperimentalnega dela vpliva na spretnost načrtovanja poštenih poskusov pri učencih 5. razreda. V vzorec je bilo vključenih 70 učencev iz dveh osnovnih šol. Ugotavljamo, da so učenci eksperimentalne skupine na potestu izkazali statistično značilno boljše znanje načrtovanja poštenih poskusov v primerjavi z učenci kontrolne skupine. Povprečno so pravilno načrtovali več poskusov in vanje vključili več različnih spremenljivk. Izkazalo se je, da so statistično značilen napredek dosegli tudi glede na lastno predznanje. Statistično značilnih razlik med dosežki deklic in dečkov v načrtovanju poštenih poskusov nismo ugotovili. Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost izvedbe eksperimentalnega dela ob načrtovanju in razumevanju poštenih poskusov in ne le teoretičnega utemeljevanja in razlaganja.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, pošten poskus, načrtovanje poštenega poskusa, določanje spremenljivk
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (3,87 MB) |
2. Pomen izkušnje predšolskih otrok na Velikonočni dogodivščini v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru : diplomsko deloNika Erjavec, 2023, diplomsko delo Opis: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen.
Ključne besede: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 165; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Lutka in simbolna igra v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloManca Ozimič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavimo lutke, kjer se osredotočimo na vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu, vlogo in pomen lutke za otroka, uporabo lutke v vrtcu in metode dela z lutko. Sledi predstavitev igre, kjer se osredotočimo na pomen igre za otroka in vrste iger, kjer se posebej osredotočimo na simbolno igro, ki je ključna za naše diplomsko delo. Sledi še področje narave, kjer se dotaknemo naravnega materiala, pomena naravnega okolja za otroke, gozda, listavcev in iglavcev. Predstavimo pa tudi posamezne drevesne vrste in njihove plodove, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Sledi praktični del, ki smo ga izvedli v vrtcu Šentilj v Slovenskih goricah v skupini Klobuki, kjer so otroci stari 5–6 let. V okviru diplomskega dela smo z otroki izvedli osem vodenih dejavnosti, kjer smo izdelovali lutke iz naravnega materiala, ki smo ga nabrali v gozdu in na poti v gozd. Otroke smo po vodenih dejavnosti opazovali pri simbolni igri z izdelanimi lutkami in simbolno igro dokumentirali s fotografijami in evalvacijami. Zanimalo nas je tudi, ali vodene dejavnosti izdelovanja lutk iz naravnih materialov pripomorejo k povečanju prepoznavanja posameznih drevesnih vrst. Pred začetkom dejavnosti in po koncu vseh dejavnosti smo s pomočjo predtesta in potesta preverili njihovo znanje o posameznih drevesnih vrstah in njihovih plodovih, ki smo jih uporabljali za izdelavo lutk.
Ključne besede: lutke, vrste lutk, igra, vrste iger, simbolna igra, otrok, gozd, naravni materiali.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 38
Celotno besedilo (7,09 MB) |
4. Razvijanje opazovanja pri predšolskih otrocih s pomočjo iger v naravnem okolju : diplomsko deloTinkara Deželak, 2023, diplomsko delo Opis: Danes je stik z naravo in primarna izkušnja marsikateremu otroku onemogočena. Ker otroci prva leta veliko časa preživijo v vrtcu, so vzgojitelji tisti, ki morajo otrokom približati naravo in jim omogočiti prijetne aktivnosti v njej.
V diplomskem delu smo se osredotočili na doživljajsko pedagogiko, v opazovanje in koncentracijo otrok. S pomočjo strokovne literature smo podrobno predstavili kaj doživljajska pedagogika je, njen namen, cilje in načela. Nadaljevali smo s pisanjem o razvoju otrokovega opazovanja ter predstavili delo Josepha Cornella, avtorja igre Zakrita steza, ki je srž našega diplomskega dela.
V praktičnem delu smo načrtovali izvedbo igre Zakrita steza skozi tri letne čase pomladi, poleti in jeseni. Igro smo izvajali v bližnjem gozdu, z otroki skupine Pikapolonice (4–5 let). Igro smo analizirali s pomočjo vnaprej pripravljenih opazovalnih listov.
Ob nastajanju diplomskega dela smo spoznali, da so otroci z načrtovano dejavnostjo pridobili nove naravoslovne izkušnje. Otroci so se seznanili z naravoslovno igro Zakrita steza. Skozi večkratna ponavljanja igre so razvili natančno opazovanje in se urili v koncentraciji. Ob analizi smo ugotovili, da so otroci v dejavnostih uživali, se sprostili in izražali pozitivna čustva. Takšen način dela je neznan tudi vzgojiteljem, zato si v prihodnje želimo več podobnih načrtovanih dejavnosti.
Ključne besede: narava, doživljajska pedagogika, opazovanje, naravoslovna igra Zakrita steza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,74 MB) |
5. Razvoj otrokovega pojmovanja o osebni higieni : diplomsko deloTiffany Čater, 2023, diplomsko delo Opis: Z diplomsko nalogo smo raziskovali napredek otrok v razvoju pojmovanja osebne higiene. V ta namen smo načrtovali tedenske dejavnosti, v katere je bilo vključenih 16 otrok, starih 3 do 4 leta. Z aktivnimi načini dela, kot so izvedba eksperimentov, uporaba modela, ogled fotografij ter uporaba konkretnih pripomočkov, smo otrokom predstavili osebno higieno, higieno rok, higieno zob in mikrobe. Pred izvedbo tedenskih dejavnosti smo z otroki izvedli še individualne intervjuje o obravnavani vsebini. Intervjuje z istimi vprašanji smo ponovili tudi po izvedbi dejavnosti. Tako smo preverili napredek otrok pri razumevanju pojma čistoče, poznavanju mikrobov, pomenu umivanja rok z milom in toplo vodo, poznavanju pripomočkov za osebno higieno ter pomenu umivanja zob z zobno kremo. Ugotovili smo, da so otroci ob tedenskih dejavnostih napredovali v razumevanju osebne higiene. Največji napredek je bil viden pri poznavanju mikrobov in pripomočkov za osebno higieno. Pri razumevanju pomena uporabe zobne kreme pa napredka v odgovorih otrok še ni bilo zaznati.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj pojmovanja otrok, napredek, osebna higiena, dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 24.03.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 95
Celotno besedilo (4,78 MB) |
6. Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu : diplomsko deloKatja Šenica, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu se navezuje na spodbujanje raziskovanja pri otrocih, starih 4–5 let, in omogočanje otrokom več naravoslovnih izkušenj preko pripravljenih naravoslovnih kotičkov. Naloga je razdeljena na tri dele. Teoretični del zajema vsebine značilnosti učenja predšolskih otrok, formativno spremljanje in opis naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci so že po naravi raziskovalci, če pa jim ponudimo še spodbudno okolje, lahko pridobijo več izkušenj in sami pridejo do rešitev. S tem smo s formativnim spremljanjem zagotovili otrokom ustrezno podporo za njihov razvoj in učenje v danih trenutkih. V empiričnem delu je predstavljen moj namen raziskovalnega dela, v zadnjem delu pa opis dejavnosti in rezultati, ki smo jih pridobili preko beleženja na opazovalne protokole prvi in peti dan raziskovanja. Protokoli so sestavljeni po kriterijih formativnega spremljanja otrokovega napredka. Ugotavljala sem, v katerih od treh ponujenih kotičkov bodo otroci bolj aktivni in v katerem od kotičkov bo bolj opazno učenje otrok od otroka. V raziskavi so sodelovali otroci, stari 4–5 let, Vrtca Gumbek v Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Sodelovalo je 22 otrok, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Raziskava je pokazala, da so bili najbolj aktivni v kotičku s polži, tukaj je bilo opazno tudi največ učenja otrok od otrok.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni kotički, formativno spremljanje, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 96
Celotno besedilo (3,47 MB) |
7. Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem : diplomsko deloJerneja Iršič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem prinaša rezultate pridobljene na podlagi izkustvenega učenja. S skupino 24 otrok smo v gozdu raziskovali drevesna debla in krošnje, ter v zgornjih plasteh prsti iskali drobne živali. Otroci v starosti 5-6 let so se tekom večdnevnega raziskovanja gozda naučili veliko o izbranih drevesnih in živalskih vrstah.. Njihovo znanje o drevesnih vrstah in živalih smo preverili pred in po 8 dnevnem raziskovanju gozda. Otroke smo usmerili v opazovanje, raziskovanje in prepoznavanje treh drevesnih vrst (navadna smreka, hrast dob, navadna bukev) in petih vrst drobnih živali tal (navadna strigalica, stenica, ozka striga, železna kačica, navadni prašiček). Pri drevesnih vrstah so otroci raziskovali liste, plodove in skorjo posameznih dreves. Pri živalih pa so raziskovali gozdna tla in iskali njihova bivališča ter opazovali njihovo telesno zgradbo. Rezultati raziskave nam kažejo, da je pri otrocih napredek v znanju. Še posebej se napredek opazi pri otroku (OC1), ki po mnenju vzgojiteljice ni bil motiviran za dejavnosti s področja narave in pred raziskovanjem v gozdu ni prepoznal nobenega drevesnega dela katerekoli drevesne vrste. Po raziskovanju je ta isti otrok prepoznal kar 6 od 9 drevesnih delov.
Ključne besede: izkustveno učenje, drobne živali tal, drevesa, narava, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 521; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,69 MB) |
8. Vpliv raziskovalnega učenja na razvoj naravoslovnih postopkov predšolskih otrok : diplomsko deloTanja Šter, 2022, diplomsko delo Opis: Raziskovalno učenje pri otrocih spodbuja samostojno raziskovanje njihovih zamisli. Namen diplomskega dela je preučiti vpliv raziskovalnega učenja pri naravoslovnih dejavnostih na razvoj opazovanja, primerjanja, sklepanja, napovedovanja, načrtovanja in raziskovanja pri predšolskih otrocih. V vrtcu smo s 17 otroki, starimi od 5 do 6 let, izvedli tri dejavnosti, ki so temeljile na raziskovalnem učenju. Pri prvi dejavnosti so otroci raziskovali mravlje, pri drugi deževnike in pri tretji paličnjake. Ob dejavnostih smo spremljali rezultate otrok in jih na koncu primerjali. Ugotovili smo, da so otroci napredovali pri opazovanju, primerjanju in sklepanju. Na podlagi rezultatov smo potrdili pomembnost raziskovalnega učenja že v predšolskem obdobju in njegov vpliv na naravoslovne postopke.
Ključne besede: raziskovalno učenje, naravoslovni postopki, začetno naravoslovje, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 983
Celotno besedilo (3,80 MB) |
9. Spoznavanje Zemlje in njenega površja z uporabo modelov v vrtcu : diplomsko deloVida Petauer, 2022, diplomsko delo Opis: Astronomija in geologija sta znanstveni vedi. Prva proučuje nebesna telesa in naravne pojave v vesolju, druga je osredotočena na proučevanje Zemljinega nastanka, njeno sestavo, obliko ter procese nad in pod njenim površjem.
V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv uporabe fizičnih modelov pri podajanju vsebine s področja astronomije in geologije. Namen je bil ugotoviti otroške predstave o vesolju, Osončju, notranjosti našega planeta, tektonskih ploščah, potresih in vulkanih. Načrtovali smo projektni teden, v katerem je sodelovalo 20 otrok, starih 5 do 6 let. Prvi in zadnji dan smo otroške predstave ugotavljali z izvedbo kviza, reševanjem delovnega lista in intervjujem 6-ih otrok. Ostale dni smo posvetili izvedbi načrtovanih dejavnosti, kjer smo otrokom s pomočjo različnih fizičnih modelov, fotografij ter videoposnetkov ponudili konkretne izkušnje o obravnavani vsebini. Glavno vodilo je bila uporaba fizičnih modelov, ki so podrobneje opisani v poglavju 3.5.1 Predstavitev pripravljenih fizičnih modelov ter ostalih vizualizacijskih pripomočkov.
Glede na odzive otrok in primerjavo rezultatov pred izvedbo dejavnost in po izvedbi le-teh ugotavljamo, da so imeli nekateri otroci že pred izvedbo dejavnosti nekaj izkušenj in predstav o določenih pojmih. Uporabljeni fizični modeli so jih zelo motivirali k sodelovanju ter pozitivno vplivali na oblikovanje ustreznih predstav relativne večine otrok, sodelujočih v projektnem tednu.
Ključne besede: planet Zemlja, površje Zemlje, uporaba modelov, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 422; Prenosov: 493
Celotno besedilo (6,50 MB) |
10. Raziskovanje plovnosti v vrtcu : diplomsko deloLea Jelenko, 2022, diplomsko delo Opis: Zgodnje poučevanje naravoslovja je v predšolskem obdobju zelo priporočeno, saj otroci zelo radi raziskujejo in se učijo novih stvari. Je pa v praksi to področje, predvsem z vidika eksperimentiranja, kjer otroci prevzamejo vlogo preizkuševalcev, velikokrat zapostavljeno ali pa pomanjkljivo načrtovano in izvedeno. To se v kasnejših letih kaže tudi v pomanjkanju znanja pri naravoslovnih predmetih.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je s pomočjo strokovne literature predstavljeno zgodnje poučevanje naravoslovja, priprava na izvajanje eksperimentalnih dejavnosti v vrtcu ter vlogo odraslih pri le-teh.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v Javnem zavodu Vrtec Zreče, in njeni rezultati. Z otroki so bile izvedene eksperimentalne dejavnosti, s katerimi se je ugotavljalo, zakaj nekateri predmeti plavajo, drugi pa potonejo. Pri izvajanju poskusov so bili uporabljeni predmeti različnih velikosti, oblik in materialov. Večina otrok je bila prepričana, da je plovnost predmeta odvisna predvsem od mase, torej da težki predmeti potonejo. Z eksperimentiranjem je bilo ugotovljeno, da na plovnost vplivajo posamezni materiali, saj se le-ti med sabo razlikujejo po gostoti. Eksperimentiranje je s strani otrok bilo izvedeno z velikim navdušenjem, kar je lahko spodbuda za strokovne delavce, zaradi česar bi eksperimentalne dejavnosti, bodisi z različnimi tekočinami ali pa preučevanjem pojavov, bile večkrat vključene v načrtovano vzgojno-izobraževalno delo.
Ključne besede: plovnost, zgodnje naravoslovje, eksperiment, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 510; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,09 MB) |
