| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadgradnja algoritma mehkega vodenja na programirljivem logičnem krmilniku s povezavo v okolje matlab
Matej Budna, 2021, magistrsko delo

Opis: Današnji industrijski programirljivi logični krmilniki (PLK) omogočajo vgradnjo vedno bolj sofisticirane programske kode in s tem izvajanje zahtevnih logičnih operacij v industrijskih aplikacijah. Programsko okolje TIA portal (Siemens) vključuje višji programski jezik SCL (Structured Control Language), ki v obliki strukturiranega programiranja omogoča razvoj naprednih algoritmov za izvajanje v PLK jedru. Vodenje nelinearnih sistemov zahteva razvoj algoritmov vodenja, ki omogočajo zanesljivo delovanje po celotnem delovnem področju. Le-ti so razviti na osnovi metod mehkega računanja npr. mehka logika, nevronske mreže, algoritmi za iskanje optimalnih parametrov, itd. V magistrskem delu smo se osredotočili na razvoj in razširitev obstoječe SCL kode za izvedbo mehke logike v PLK, ki izvaja aplikacije mehkega vodenja. Načrtovanje algoritma je izvedeno v okolju Matlab/Simulink z orodjem Fuzzy Control toolbox, kjer se izbrana struktura in pravila izvozijo v ustrezno SCL kodo. Takšna univerzalno prilagodljiva in prenosljiva struktura bloka (vhodi/izhodi/pravila) se kot SCL koda uvozi v PLK programsko okolje ter generira funkcijski blok za uporabo v aplikaciji vodenja. Na ta način je možno funkcijske bloke razviti v različnih verzijah TIA portala in na različnih modelih PLK-jev. Razvite bloke smo preizkusili na laboratorijskih modelih regulacije pretoka zraka in regulaciji nivoja treh povezanih hidravličnih posod.
Ključne besede: Mehka logika, TIA portal, Matlab/Simulink, regulacija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

2.
Meritve karakteristik asinhronega motorja s frekvenčnim pretvornikom
Matic Robič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje frekvenčnega pretvornika z asinhronskim motorjem in delovanje servo pogona skupaj s programirljivim logičnim krmilnikom. Iz omenjenih komponent je zgrajen merilni sistem, na katerem so izvedene meritve karakteristik asinhronskega motorja. Upravljanje sistema je izvedeno preko enote HMI. Izmerjene in grafično predstavljene so karakteristike uporabljenega trifaznega asinhronskega motorja pri različnih frekvencah napajanja ter podane ugotovitve, kako izbran način vodenja frekvenčnega pretvornika in sprememba frekvence vpliva na delovanje motorja.
Ključne besede: frekvenčni pretvornik, asinhronski motor, servo pogon, programirljivi logični krmilnik, momentna karakteristika
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

3.
Krmilje za sistem dveh cirkulacijskih črpalk duplex
Den Vrhovnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri tej nalogi smo izvedli krmilje dveh cirkulacijskih črpalk za črpanje vode. Z uporabo krmilnika smo preklapljali delovanje med črpalkama ob vnaprej določenem času ali ob izpadu ene črpalke. Krmilnik je tudi sprejemal signala o napaki iz frekvenčnih pretvornikov in intervalno preklapljal med aktivno in rezervno črpalko. Krmilje smo naredili tako, da je razumljivo za uporabo in da se lahko parametri spreminjajo brez povezave z računalnikom.
Ključne besede: krmilje, frekvenčni pretvornik, programirljivi logični krmilnik, cirkulacijska črpalka duplex
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
Napreden zaklepni sistem za avtomatska drsna vrata
Damian Murgec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je prikazati celoten inženirski pristop pri razvoju nove generacije električne ključavnice avtomatskih drsnih vrat. Opredelili smo probleme trenutne ključavnice in raziskali možne tipe alternativnih aktuatorjev. Naročili smo nekaj vzorcev različnih motorjev, izdelali lasten elektromagnetni aktuator in s pomočjo programskega orodja Altium Designer razvili tiskana vezja za izdelavo delujočih prototipov. Po napisani programski kodi za mikrokontroler, smo ključavnice skozi serijo preizkusov medsebojno primerjali in izbrali najbolj primerno ključavnico začetnim kriterijem.
Ključne besede: zaklepni sistem, servo pogon, koračni motor, razvoj tiskanega vezja, končni avtomat prehajanja stanj, avtomatska drsna vrata
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

5.
Konvolucijske nevronske mreže za odkrivanje napak s pomočjo zvoka
Gorazd Fažmon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj sistema za zaznavanje napak v industrijskih procesih, ki temelji na osnovi zaznave zvoka. S pomočjo programskega orodja Audacity, so zajeti zvočni signali proizvodnih postopkov. S programskim orodjem Python je izdelan program za pretvorbo zvočnega signala v sliko. Z uporabo Python knjižnice TensorFlow je program naučen, da prepozna napako. Podan je podroben opis pomembnih pojmov, algoritmov, metod in testiranj sistema. Glavni cilj naloge je implementirati zgrajen sistem na dejanskem proizvodnem postopku.
Ključne besede: konvolucijska nevronska mreža, kakovost zvoka, spektrogram, Mel frekvenčni kepstralni koeficienti (MFCC), TensorFlow
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
Nadgradnja hidravličnega sistema s Siemens PLK, SCADA sistemom in WEB SCADA vmesnikom na PLK
Nejc Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil nadgraditi hidravlični sistem v laboratoriju za procesno avtomatizacijo. Do sedaj je vaje na sistemu lahko opravljala le ena skupina, zato sta bili med seboj ločeni dve veji, kjer lahko na istem procesu sočasno laboratorijske vaje opravljata dve skupini. Realiziran je bil SCADA grafični vmesnik, ki omogoča preglednost nad hidravličnim sistemom, njegovimi parametri in lažjim delom s procesom. Ker je znano, da nadzor sistema preko računalniškega vmesnika v laboratoriju ali kasneje nekega realnega procesa v tovarni ni dovolj, sploh kadar nismo prisotni ob procesu, je bila realizirana tudi WEB SCADA, ki omogoča daljinsko upravljanje in nadziranje na daljavo preko svetovnega spleta. Na koncu je sledilo snovanje sistema vodenja, kjer so bili parametri regulatorjev nastavljeni eksperimentalno z zaprtozančno metodo ter grafično podprti z dokazi. Za izračune parametrov so bila uporabljena Ziegler-Nichols priporočila.
Ključne besede: Siemens S7-1500, SCADA, WEB SCADA, avtomatizacija procesa, regulacija sistema
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1621; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

7.
Vodenje elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom Mitsubishi D700-SC
Mihael Pliberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vodenje elektromotorja s frekvenčnim pretvornikom Mitsubishi D700-SC. V nalogi so predstavljeni gradniki strojne opreme, opisan je priklop in nastavitev parametrov frekvenčnega pretvornika za pravilno delovanje. V nadaljevanju imamo opisano še izvedbo komunikacije med napravami, opis programov za logični krmilnik in enoto HMI ter prikaz rezultatov beleženja podatkov. Za konec smo dodali še rezultate izvedenih meritev.
Ključne besede: frekvenčni pretvornik, vmesnik človek-stroj, programerljivi logični krmilnik, vodenje izmeničnega elektromotorja.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 262; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

8.
Industrijski internet stvari - laboratorijski model
Marko Vovk, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega zajem in prikaz obdelanih podatkov iz 3-faznega števca preko RS485 vmesnika po MODBUS protokolu do modula za zajem iz oddaljenih podatkovnih virov - SIMATIC IOT2040, kjer se zapišejo zajeti podatki v lokalno podatkovno zbirko. Od tu naprej pa poteka prenos podatkov preko Ethernet vmesnika do eksterne podatkovne zbirke.
Ključne besede: Avtomatizacija, Industrija 4.0, IoT, IIoT, pametne tovarne, digitalizacija v industriji, modul za zajem podatkov iz oddaljenih podatkovnih virov.
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 362; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
Obnova krmilja manipulatorja stiskalnice Bruck
Marcel Kaisersberger, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena načrtovanje in programiranje novega krmilja manipulatorja. V začetnem delu so opisani manipulator, stiskalnica in strojna oprema, ki je bila uporabljena pri projektu. Posebej je predstavljen servopogon in njegova konfiguracija. V nadaljnjih poglavjih so predstavljeni programska oprema, konfiguracija sistema in opis delovanja programa. Na koncu so podani rezultati predelave in končna testiranja.
Ključne besede: PLC, avtomatizacija, stiskalnica, krmilje, manipulator
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 837; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

10.
Razvoj in integracija sistema za regulacijo osvetljenosti prostora v okolju internet stvari
Gregor Jeromel, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izdelati sistem za regulacijo osvetljenosti prostora s pomočjo zunanjih žaluzij z uporabo koncepta internet stvari. Za sistem smo izdelali vezje za regulacijo z možnostjo povezave v internetno omrežje preko brezžične tehnologije WiFi. Glavno vezje podatke sprejema in posreduje na posrednik MQTT preko komunikacijskega protokola MQTT, ki deluje na način objavi/naroči. To da sistemu zmožnost, da ga upravljamo in nadzorujemo s pomočjo pametne naprave na daljavo na dokaj enostaven način. Glavno vezje in koncept sta zasnovana tako, da omogočata razširitev sistema v pametno okolje Smart Lab. Poleg izdelave vezja je bilo treba izdelati strojne elemente, strojno programsko opremo za vezje ter uporabniški vmesnik na aplikaciji za pametno napravo. Magistrsko delo zajema tudi opis teorije uporabe protokola MQTT, izdelavo merilnika za osvetljenost, meritev potrebnega navora za premik žaluzij in testiranje sistema.
Ključne besede: Internet stvari, IoT, MQTT, regulacija osvetljenosti, koračni motor
Objavljeno: 04.12.2019; Ogledov: 586; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici