| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Celični odziv na oksidativni stres, povzročen z vodikovim peroksidom, pri celičnih linijah akutne limfoblastne levkemije in limfoblastnega limfoma celic T : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Doroteja Golob, 2022, diplomsko delo

Opis: Akutna limfoblastna levkemija celic T (T-ALL) in limfoblastni limfom celic T (T-LBL) sta vrsti krvnih rakov, ki nastanejo iz timocitov v timusu. Pomemben dejavnik pri razvoju rakavih celic je uspešno spopadanje celice z oksidativnim stresom, ki ga izzovejo reaktivne kisikove spojine. Reaktivne kisikove spojine (RKS) so heterogena skupina majhnih molekul, ionov in radikalov, za katere je značilna visoka reaktivnost; oksidativni stres pa lahko opredelimo kot stanje znotraj celice, ki je rezultat prekomerne tvorbe RKS ob oviranih ali odsotnih mehanizmih, ki bi vzdrževali redoks homeostazo. Ker še vedno ni povsem jasno, ali sta T ALL in T-LBL ena bolezen z različnimi bolezenskimi znaki, ali predstavljata dve različni bolezni, ki prizadeneta limfocite T, smo se v diplomskem delu odločili proučiti morebitne razlike v celičnem odzivu celičnih linij T-ALL, Jurkat, in T-LBL, SUP-T1, na oksidativni stres. Celični odziv smo spremljali skozi kvantifikacijo živih in mrtvih celic, viabilnost, celični metabolizem ter s kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin. Primerjava rasti celičnih linij Jurkat in SUP T1 v normoksičnih pogojih in v prisotnosti oksidativnega stresa, je pokazala na negativen vpliv oksidativnega stresa na rast celic, ni pa pokazala razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP T1 v številu živih celic. Delež mrtvih celic se ni razlikoval niti med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1, niti glede na izpostavljenost oksidativnemu stresu. Edina statistično značilna razlika se je pokazala v viabilnosti, kjer je izpostavljenost celic Jurkat oksidativnemu stresu privedla do znižane viabilnosti, le-ta je bila, 72 ur po nasaditvi, statistično značilno nižja, v primerjavi z viabilnostjo tretiranih celic SUP-T1 (F(3, 10) = 26.11, p < 0,001; post hoc: p < 0,05). Tudi rezultati metabolnega testa in testa za kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin niso pokazali razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1. Naši rezultati torej kažejo na veliko podobnost celičnih linij Jurkat in SUP-T1, v spopadanju z oksidativnim stresom, in podpirajo trenutno klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega panela za proučevanje limfomov, ki smatra T-ALL in T-LBL kot eno bolezen z različnimi bolezenskimi znaki.
Ključne besede: akutna limfoblastna levkemija celic T, limfoblastni limfom celic T, reaktivne kisikove spojine, oksidativni stres
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 92; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

2.
Analiza identifikacijskih zapestnic za zagotavljanje varnosti pacientov v bolnišničnem okolju
Doroteja Golob, 2022, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Natančna identifikacija pacienta predstavlja temelj varnosti za pacienta v bolnišničnem okolju. Identifikacijske zapestnice predstavljajo sredstvo za prepoznavanje pacienta in so povezava med pacientom ter preostalim zdravstvenim sistemom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so identifikacijske zapestnice za paciente poenotene med posameznimi oddelki znotraj bolnišnice. Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic. Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih. Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje. Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic. Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih. Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Ključne besede: identifikacijske zapestnice, hospitalizacija, identifikacija pacienta, neželeni dogodki
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 275; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov
Doroteja Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Terapija s pomočjo živali je podporna terapija, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje otrok kot tudi odraslih. Zaradi hitrega življenjskega tempa in vedno večjih zahtev okolja, ki prežijo na nas, so dandanes duševne težave in motnje zelo razširjene. Živali delujejo na človeka pomirjajoče in sproščajoče ter dajejo občutek sprejetosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vnaprej pripravljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj. Anketiranih je bilo 20 staršev oziroma skrbnikov otrok in mladostnikov, ki so se udeležili terapij s pomočjo živali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da živali pozitivno vplivajo na telesni, psihološki in socialni nivo otrok in mladostnikov. Terapija s pomočjo živali je po mnenju anketirancev pri večini otrok pripomogla k boljši samopodobi in večji sproščenosti. Otroci oz. mladostniki so postali odpornejši na bolezni, manj so tožili nad bolečinami, opazna je bila tudi manjša uporaba medikamentoznih terapij. Velik napredek je bil opazen na psihičnem nivoju. Otroci oz. mladostniki so postali bolj veseli, s pomočjo živali so se naučili razumevanja potreb sočloveka. Veliko otrok je premagalo svoje strahove, postali so bolj komunikativni, izboljšal se je tudi njihov šolski uspeh. Diskusija in zaključek: Živali pozitivno vplivajo na človeka, saj nas brezpogojno sprejemajo brez kakršnihkoli predsodkov. Pozitivno vplivajo na izgradnjo samospoštovanja in učijo razumeti čustva in potrebe drugih.
Ključne besede: Zdravje mlajše populacije, počutje ljudi, težave v duševnem zdravju, vpliv živali, terapevtska žival.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1041; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici