| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠOLA KOT AGENS NARCISISTIČNE SOCIALIZACIJE
Vesna Pobežin, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Šola kot agens narcisistične socializacije obravnava socializacijsko vlogo šole v okviru fenomena narcisistične kulture. Namen diplomskega dela je v okviru opredelitve narcisistične socializacije predstaviti psihoanalitično razlago patološkega narcisizma, narcisistično kulturo in značilnosti narcisistične socializacije, nato pa v tej luči preučiti šolo kot socializacijski dejavnik in analizirati nekatere elemente aktualne pedagoške teorije. V okviru psihoanalitične opredelitve narcisizma so poleg Freudove vpeljave pojma predstavljeni pogledi egopsihologije in teorije objektnih odnosov z opredelitvijo mejne organizacije osebnosti in narcisistične motnje osebnosti ter razlaga narcisizma z vidika lacanovske psihoanalize. Pri obravnavi narcisistične socializacije so po opredelitvi socializacije in osvetlitvi njenih razsežnosti prikazane značilnosti narcisistične socializacije in njena aktualnost skozi predstavitev Laschevega razumevanja narcisistične kulture. V tej perspektivi je nato raziskana vloga šole. Predstavljen je pomen šole kot dejavnika socializacije z upoštevanjem razmerja med socializacijo, vzgojo in izobraževanjem, zgodovinskega vidika oblikovanja šole kot socializacijskega dejavnika in njene ideološke razsežnosti. V okviru analize elementov aktualne pedagoške teorije so obravnavani vzgojna vloga šole, pojmovanje znanja, učenja in poučevanja ter celostna podoba sodobne šole in šolske klime. Rezultati kažejo, da se v analiziranih elementih pojavljajo značilnosti, ki jih je mogoče prepoznati med značilnostmi narcisistične kulture, s tem pa se potrjuje aktualnost tega fenomena za nadaljnje raziskovanje na področju šolstva.
Ključne besede: narcisizem, narcisistična kultura, narcisistična socializacija, šola, pedagoška teorija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2591; Prenosov: 838
.pdf Celotno besedilo (520,81 KB)

2.
Teoretska analiza diade mati-otrok skozi prizmo prehranjevalne situacije
Danaja Lorenčič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je skozi prizmo prehranjevalne situacije predstavljena problematika najzgodnejšega odnosa med otrokom in materjo. Namen magistrskega dela je pokazati, da je odnos do hranjenja, ki ga otrok vzpostavi v prvih treh letih življenja, temelj za zdravo prehranjevanje ali osnova za pojav motenj hranjenja – npr. anoreksijo in bulimijo. Ravnovesje med sprejemanjem in izločanjem hrane se vzpostavi v prvih treh letih življenja – v oralni in analni fazi. V kolikor otrok v oralni fazi s pomočjo procesov razločevanja in integracije razvije svoj jaz, preide iz simbioze z materjo v odnos navezanosti in razreši krizo zaupanja, bo ob dovolj dobri materi potekal ustrezen način hranjenja, kjer bo otrok s hrano ponotranjil ugodje. V nasprotnem primeru bo otrok s hrano v neustrezni podaljšani simbiozi z materjo reševal svoje probleme. Hrano bo zaradi nezmožnosti diferenciacije in nezaupanja doživljal kot slabo, kar lahko vpliva na razvoj motenj hranjenja. Magistrsko delo temelji na kvalitativni analizi in potrjuje, da lahko težave s hranjenjem v zgodnjem otroštvu prispevajo k razvoju motenj hranjenja v kasnejšem obdobju.
Ključne besede: oralna faza, objektni odnosi, prehranjevalna situacija, analna faza, motnje hranjenja
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 965; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1015,28 KB)

3.
IZBRANA POGLAVJA IZ ANTROPOLOGIJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA:
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izbrane rezultate terenskega dela v Singapurju, kjer sem bivala z družino začasnih priseljencev od 22. 1. 2008 do 6. 7. 2008. Ves čas bivanja z njimi sem vodila antropološki dnevnik, ki je osrednji vir empiričnih informacij diplomskega dela. Delo se deli na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomskega dela predstavi antropologijo in njen predmet, terensko delo in metodo opazovanja z udeležbo, kulturni šok ter izbrana poglavja iz antropologije vsakdanjega življenja: hrano in prehranjevalne navade, dar in obdarovanje, jezik in uporabo jezika(-ov) ter vpliv gospodinje na socializacijo otrok v večkulturni družini, živeči v multikulturnem okolju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni empirični podatki s terena, ki sledijo temam, predstavljenim v poglavju o antropologiji vsakdanjega življenja. Z analizo podatkov smo potrdili domnevo, da življenje v drugačnem, novem kulturnem okolju, Singapurju, vpliva na vsakdanje življenje družine začasnih priseljencev. Ugotovljena je tudi funkcionalnost multikulturne družine za bivanje v multikulturnem okolju, v Singapurju. V vsakdanjem življenju družine, začasno živeče v drugem, družbeno-kulturnem okolju, smo opazili sovplivanje kultur, iz katerih družinski člani izhajajo, in kulture okolja, v katerem družina trenutno biva. Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Ključne besede: Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3156; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (444,68 KB)

4.
Vzrok in izvor prepovedi incesta
Urška Pungartnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s pojasnitvijo nastanka prepovedi ali tabu incesta v družbi. Incest je spolni odnos med dvema krvnima sorodnikoma, ki sta si prepovedana za spolno združitev preko družbene prepovedi ali tabuja incesta. Prepoved incesta je univerzalna, le kategorije prepovedanih posameznikov za spolno združitev se med družbami razlikujejo. Prepoved incesta ni nastala v primitivni družbi zaradi strahu posameznikov pred dotikom ali stikom s sveto substanco totema, ki je bila še posebej izrazita pri ženskah v času menstruacije, kot je menil Durkheim, prav tako prepoved incesta ni nastala zaradi posameznikove naravne želje po incestu, kot je menil Freud. Prepoved incesta je nastala skupaj z eksogamijo kot sredstvo, ki pripomore k menjavi žensk med različnimi družbenimi skupinami ali linijami sorodnikov, da se med njimi preko žensk vzpostavlja zavezništvo in širitev medsebojnih odnosov ter samih sorodstvenih linij ali družbenih skupin, kar ima velik pomen za njihovo preživetje in za preživetje celotne družbe.
Ključne besede: incest; prepoved incesta; tabu incesta; Emile Durkheim; Sigmund Freud; Claude Lévi-Strauss
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2660; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (554,84 KB)

5.
BIOLOŠKI TEMELJI NASTANKA KULTURE
Goran Furlan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava evolucijo človeka od njegovih najstarejših znanih fosilov pa vse do trenutka, ko kultura povsem spremeni njegov tok evolucije. To se zgodi v trenutku, ko pride zaradi povsem biološke evolucije (dvonožna hoja in posledično reorganizacija lobanje) do odprtja čelnega režnja, ki začne proizvajati simbolno produkcijo. S tem dobimo tisto materijo, s katero lahko tvorimo kulturo oziroma svet izmislekov. Z diplomsko nalogo smo pokazali, da je kultura nastala kot posledica fiziološke reorganizacije in jo tudi evolucijsko pojasnili. V trenutku, ko nastane kultura, to je približno pred 40.000 leti, pa razvoja človeške vrste ni več mogoče pojasniti le z biološko evolucijo, kajti kultura omogoča preživetje tudi tistih posameznikov, ki so fiziološko nepopolni in bi jih biološka evolucija izločila. Ugotovljeno pomeni, da je danes preživetje otroka odvisno od tega, ali zna kultura kompenzirati njegove telesne disfunkcije ali ne. Šele če kultura tega ni zmožna, nastopi naravna selekcija. Naša vrsta je postala najbolj uspešna ravno zaradi fiziološke nedodelanosti, ki jo lahko nadomesti z učenjem. Učenje oziroma prenos znanja iz generacije v generacijo postane edina strategija za preživetje. Socializacija posameznika je torej nujen proces za učlovečenje posameznika in za reprodukcijo družbe. Ker postane učenje nujno, se kultura, v kateri posameznik odrašča, vpiše v njegov nevro-fiziološki sistem in postane del njegovega telesnega ustroja. Kultura nam tako omogoča zelo elastičen program za preživetje, ki ga živali s svojimi instinkti nimajo.
Ključne besede: evolucija, naravno odbiranje, bipedalizem, kulturna evolucija, kultura, govor
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1403; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (410,77 KB)

6.
Potrošniške družbe, narcistična socializacija in patološki narcis
Ksenja Kores, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo izhajali iz dejstva, da socializacija kot celoten proces obsega dva temeljna socializacijska procesa in da poteka na dveh nivojih: prvi je nivo družbe, drugi pa nivo posameznika. Izhajajoč iz te bipolarnosti socializacije smo pokazali, da je socializacija kot proces reprodukcije družbe nadrejen procesu učlovečenja posameznika. Ugotovljeno pomeni, da se posameznik zmeraj in povsod socializira v skladu s procesi reprodukcije družbe, v kateri poteka njegova socializacija. Družba torej postavlja okvir in meje posameznikovemu učlovečenju. Pokazali smo, da se socializacija posameznikov spreminja hkrati, kot se spreminjajo procesi reprodukcije družbe. To smo pokazali z primerom socializacije treh tipov osebnosti: s socializacijo tipa ″self-directed″, socializacijo tipa ″other-directed″ in s socializacijo patološkega narcisa. Podrobneje smo preučili socializacijo patološkega narcisa. Pokazali smo, da je patološki narcis prevladujoč libidinalni ustroj subjekta potrošniške družbe. Prav tako smo pokazali, da je temeljna poteza patološkega narcisa spodletela integracija simbolnega Zakona, torej nerazrešen Ojdipov kompleks.
Ključne besede: bipolarnost socializacijskega procesa, ″self-directed″ socializacija, ″other-directed″ socializacija, narcistična socializacija, Ojdipov kompleks, potrošniške družbe, patološki narcis.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 4055; Prenosov: 969
.pdf Celotno besedilo (616,82 KB)

7.
VPLIV KULTURE NA RAVNANJE ODRASLIH PRI VZGOJI OTROK (Medkulturna primerjava)
Ana Vogrin, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsaka kultura namenja veliko pozornosti vzgoji otrok, pa ne le zato, ker so otroci ranljivi, pač pa predvsem zato, ker so investicija družbe v prihodnost. Ljudje smo družbena bitja, živeča v bolj ali manj kompleksnih družbenih skupinah in v interesu vsake družbene skupine je, da bi se obdržala oz. trajala skozi čas. V ta namen ima vsaka družba izdelana svoja pravila, ki narekujejo, kako naj odrasli pripadniki družbe ravnajo in vzgajajo svoje potomce, da bodo ti nekega dne postali njeni člani, ki bodo svoje znanje in vednost, tj. kulturo, prenesli na naslednjo generacijo. Kultura se tako prenaša iz ene generacije na drugo s pomočjo različnih vzgojnih tehnik in stilov. Širom sveta so otroci »predmet »povsem različnih vzgojnih običajev. Pri tem je kultura tista, ki skozi različne vsakodnevne rutine vodi odrasle v interakciji z otroki. V diplomskem delu obravnavamo proces učlovečenja ter pokažemo, kako močan vpliv imajo družbene in kulturne značilnosti določenega okolja na vzgojne procese ter kako uporaba določenih vzgojnih tehnik vpliva na osebnostne lastnosti posameznika, rojenega v določeno okolje. Način, kako odrasli ravnajo z otrokom, vpliva na njegovo vedenje v odrasli dobi. Pokažemo, da obstajajo razni, vendar enakovredni načini odraščanja ter da različne kulture uporabljajo različne vzgojne metode in tehnike, ki služijo enemu samemu namenu – napraviti iz posameznika tipičnega predstavnika svoje družbe.
Ključne besede: kultura, socializacijski proces, reprodukcija družbe, vzgoja, vzgojne tehnike in stili
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 2547; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (670,63 KB)

8.
Primerjava socializacijskega procesa med sodobnimi evropskimi in neevropskimi družbami
Martina Lah, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s pojasnitvijo in primerjavo socializacijskega procesa v sodobnih evropskih in neevropskih družbah. Socializacija je proces, ki teče vse življenje in preko katerega se oblikujejo posameznikovi vedenjski vzorci, vrednote, standardi, veščine, stališča in motivi. Gre za proces sprejemanja in prevzemanja različnih vedenjskih vzorcev tistih socialnih skupin, v katerih posameznik živi. Socializacija je proces vključevanja otroka v socialno-kulturno okolje, v katerem je rojen, v katerem živi in v katerem osvaja kulturo družbe, ki ji pripada. Ljudje smo družbena bitja, ki živimo v različnih družbenih skupinah in v interesu vsake je, da bi trajala skozi prostor in čas. Za uresničitev tega cilja ima vsaka družba izdelana svoja pravila, ki določajo, kako naj pripadniki družbe ravnajo in vzgajajo svoje potomce, da bodo svojo kulturo prenesli na svoje potomce. Socializacija se prične takoj po otrokovem rojstvu v primarni socialni celici – družini. Socializacija kot celoten proces obsega dva temeljna socializacijska procesa in poteka na dveh nivojih: prvi je nivo družbe, drugi pa nivo posameznika. Proces posameznikovega učlovečenja je družbeno in kulturno določen. Ta pogojenost je za vsakega posameznika ključnega pomena – vsaka družba in kultura namreč posameznika oblikujeta po lastnih kulturnih, gospodarskih, političnih in družbenozgodovinskih standardih. V socializaciji posameznik v interakciji z družbo prisvaja kulturo te družbe ter na ta način postaja njen član. Družba preko svoje kulture, ki je skupna in naučena, vpliva na posameznika. V diplomskem delu bomo predstavili proces posameznikovega učlovečenja, vzgoje oz. potek socializacijskega procesa, in dokazali, da se med kulturami močno razlikuje. Ljudje so izpostavljeni različnim vzgojnim stilom, ki so odvisni od družbenega okolja in zahtev, ki jih družba postavlja pred posameznika. Predstavljamo, da se z globalnim širjenjem materialnih proizvodov spreminjajo vrednote in način življenja, kar vodi v narcistično obnašanje. Sodobni materializirani potrošniški svet zahteva nove potrošniške vrednote in jih tudi proizvaja.
Ključne besede: socializacija, bipolarnost socializacijskega procesa, kultura, vzgoja, narcistična socializacija, patološki narcis, potrošniške družbe
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1473; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1083; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

10.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V ZAPRTI SOSESKI NA PRIMERU ZAPRTE SOSESKE POD PEKRSKO GORCO V OBMESTJU MARIBORA
Polona Onič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev zaprte stanovanjske soseske v obmestju Maribora. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili razmerje med socialno geografijo in sociologijo, saj se koncepti obeh disciplin v diplomski nalogi povezujejo in so združeni v celoto. Opredelili smo pojem socialna skupina in pojem socialni prostor. Socialni prostor smo obravnavali na podlagi različnih znanstvenih pristopov. Najprej smo se posvetili socialno prostorski dialektiki, ki prostor obravnava iz geografskega stališča. Nato smo dodali še sociološko dojemanje socialnega prostora, kjer smo izbrali interpretativni, strukturalistični in kulturni pristop. V nadaljevanju smo se posvetili geografskim definicijam urbanizacije, suburbanizacije, urbanizacijskega cikla ter dodali izsledke sociologov, ki so se ukvarjali s temi procesi. Od procesov v prostoru smo prešli na opis konkretnega prostora, zaprtih sosesk. V nadaljevanju smo opredelili življenjski stil, s pomočjo katerega smo se v empiričnem delu lotili proučevanja konkretne socialne skupine. Znotraj te teme smo posebaj obravnavali družbeno neenakost in delitev na socialne sloje ter podrobneje opredelili značilnosti življenjskih stilov. Pri tem smo kot teoretično osnovo uporabili teorijo Pierra Boudieuja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kateri življenjski stili se pojavljajo v socialni skupini, ki živi v zaprti soseski v obmestju Maribora in kakšne so značilnosti teh življenjskih stilov. Najprej so prikazane morfološke značilnosti soseske, nato analiza socialnogeografskih značilnosti in stopnje mobilnosti. Sledi analiza kvalitativnih intervjujev stanovalcev zaprte soseske. V sklepnem delu so prikazane ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: zaprta soseska, življenjski stil, suburbanizacija, socialni prostor
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1888; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici