1. To feed a town - the operation of the Maribor food market, 1910-2020Maja Godina-Golija, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The Maribor food market which has been operating in the city center since the 13th century, is one of the city’s most important food providers. On market days, local people, farmers, urban and suburban gardeners, as well as food importers bringing in food from far away, have gathered at the market over many centuries. Here, the residents of the city discovered new, previously unknown foods. The paper will deal wtih the operation of the Maribor food market from 1910 to 2020, a period of time during which major changes in the supply of food to the urban Maribor population occurred. This approach enables us to gain a better understanding of the everyday menu of Maribor’s inhabitants at that time, as well as the changes that were occurring in food shopping tendencies and selling practices. The recent failed architectural renovation of the food market in Maribor has not only affected the contemporary vendors, but also the buyers, the visitors to the city, and the local chefs.
Ključne besede: markets, food habits, city and town life, history, Maribor (Slovenia)
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVORŠpela Vozelj, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Ključne besede: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 3686; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Ženitne šege in navade v Beli krajini in na Dolenjskem skozi časMaja Crnobrnja, 2009, diplomsko delo Opis: Dilomsko delo predstavlja pomen pojmov "šege in navade", problem ženitovanja na Slovenskem v času fevdalizma, vpliv ljudskih verovanj na ženitovanje, izgled belokranjske ljudske noše, na kratko opiše kraj Semič, predstavi ženitovanjske šege in navade-vasovanje, snubljenje, zaroko, ženitovanjske osebe, vabljenje na ženitovanje, prevoz nevestine bale, slovo od samskega stanu itd. Predstavlja tudi turistično prireditev "Semiška ohcet", folklorno skupino "Semiška ohcet", pomen godcev in glasbe za življenje vaške skupnosti ter se zaključi s kratko primerjavo porok nekoč in danes.
Ključne besede: Ljudska verovanja, belokranjska ljudska noša, ženitne šege in navade, ohcet, delovanje folklornih skupin, godci.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2009; Ogledov: 7678; Prenosov: 783
Celotno besedilo (1,68 MB) |
