1. Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobjuZala Uran, 2023, master's thesis Abstract: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Keywords: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 396; Downloads: 56
 Full text (1,57 MB) |
2. Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvoSara Brezovnik, 2020, master's thesis Abstract: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša.
Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije.
Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Keywords: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1759; Downloads: 299
Full text (1,70 MB) |
3. Anksioznost med nosečnostjoMaša Kerin, 2017, master's thesis Abstract: Anksioznost med nosečnostjo in nosečniška anksioznost sta v Sloveniji še neraziskana fenomena, ki pa imata tako za mater kot otroka negativne posledice. Osredotočili smo se predvsem na nosečniško anksioznost, ki se nanaša na specifične strahove glede same nosečnosti, preverjali pa smo tudi anksioznost med nosečnotjo, ki je vezana na katerikoli vidik življenja nosečnice. Naš namen je bilo ugotavljanje zanesljivosti in veljavnosti lestvice ASP (Anxiety Scale for Pregnancy; Doyle-Waters, 1994), ki meri nosečniško anksioznost. Preveriti smo želeli povezanost specifičnih nosečniških strahov z generaliziranimi merami anksioznosti. Preverili pa smo tudi, kateri dejavniki tveganja statistično pomembno razlikujejo med nosečnicami glede na stopnjo nosečniške anksioznosti, saj bi s tem lahko rizičnim ženskam prej nudili potrebno pomoč. Nenazadnje nas je zanimalo, kateri dejavniki tveganja najbolje napovedujejo nosečniško anksioznost. V pričujoči raziskavi je sodelovalo 370 nosečnic med 20. in 42. letom starosti, ki so bile v povprečju v 24. tednu nosečnosti. Uporabljeni sta bili lestvici ASP ter lestvici STAI (State-Trate Anxiety Inventory; Spielberger, 1970) za ugotavljanje anksioznosti kot stanja ter osebnostne poteze. Rezultati so pokazali, da ima 27.6 % nosečnic izraženo stopnjo klinične anksioznosti kot stanja in 27.6 % anksioznosti kot poteze ter da jih 28.1 % kaže povišane ravni nosečniške anksioznosti. Ugotovili smo zadovoljivo zanesljivost in veljavnost lestvice ASP ter statistično pomembno pozitivno povezanost med vsemi dimenzijami in lestvicami uporabljenih pripomočkov. Prepoznali smo statistično značilne dejavnike tveganja, ki razlikujejo med nosečnicami po stopnji anksioznosti. Rezultati so pokazali, da so ti dejavniki tveganja trimesečje, stan, načrtovanost trenutne nosečnosti in način poroda. Z večkratno regresijsko analizo smo ugotovili, da je anksioznost kot osebnostna poteza največji dejavnik tveganja nosečniške anksioznosti. Kot statistično pomembni so se izkazali še anksioznost kot stanje, stan in načrtovanost nosečnosti. Ugotovitve raziskave opozarjajo na specifična fenomena, ki bi jima v našem prostoru morali posvetiti posebno pozornost.
Keywords: anksioznost, nosečnost, nosečniška anksioznost, lestvica ASP
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 3301; Downloads: 281
Full text (829,20 KB) |
4. Povezanost nasilja s psihično, socialno in ekonomsko kvaliteto življenjaInes Blagovič, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil teoretično in empirično obravnavati fenomen nasilja nad ženskami in raziskati, kako se različne oblike nasilja povezujejo s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter stopnjo samospoštovanja. V raziskavi smo na slovenskem vzorcu žensk, preverili, v kolikšni meri se različne vrste nasilja povezujejo s konstruktom samospoštovanja in splošno kvaliteto življenja. Nadalje smo preverili povezanost med statusom zaposlitve, stopnjo samospoštovanja in stopnjo kvalitete življenja. V navezavi s statusom zaposlitve nas je zanimalo, ali med zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženkami (žrtvami nasilja) prihaja do pomembnih razlik v stopnji doživljanja nasilja.
V raziskavi je sodelovalo 120 udeleženk. 51 udeleženk je sestavljalo institucionalni vzorec; udeleženke, ki smo jih zajeli znotraj institucij za pomoč žrtvam nasilja (materinski domovi, varne hiše, svetovalnice). Neinstistucionalni vzorec pa sestavlja 69 naključno izbranih udeleženk. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo NorVold vprašalnika o zlorabah (NorVold Abuse Questionnaire-NorAQ), Lestvico kvalitete življenja (Subjective Quality of Life Scale) in Lestvico samospoštovanja (Rosenberg Self-Esteem Scale-RSES). Udeleženke so na slednje odgovarjale preko spleta (N = 104) ali v obliki papir-svinčnik (N = 16) od avgusta 2015 do januarja 2016. Analiza rezultatov je pokazala, da se je doživljanje nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega) statistično pomembno odražalo z nižjimi končnimi vrednostmi na Lestvici samospoštovanja in Lestvici kvalitete življenja.
Magistrska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k spoznanjem na obravnavanem področju, saj natančneje obravnava povezanosti različnih vrst nasilja s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter konstruktom samospoštovanja. Dobljeni rezultati opozarjajo na potrebo po drugačnem načinu obravnave nasilja nad ženskami.
Keywords: Nasilje nad ženskami, socialna kvaliteta življenja, psihična kvaliteta življenja, ekonomska kvaliteta življenja, samospoštovanje.
Published in DKUM: 09.05.2016; Views: 2141; Downloads: 209
Full text (941,41 KB) |
5. NASILJE NAD NOSEČNICAMIMegie Krajnc, 2014, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali s problemom nasilja nad nosečnicami. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo predstavili glavne značilnosti nasilja nad ženskami oziroma nasilja nad nosečnicami ter njuno razširjenost. V okviru tega so prikazane ugotovitve raziskav številnih študij po svetu.
V empiričnem delu smo podrobneje raziskali nasilje nad nosečnicami. Rezultati, ki so predstavljeni, so del študije NANOS, ki je potekala od marca do koncu junija na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskava je bila odobrena s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Osredotočili smo se predvsem na pregled razširjenosti različnih vrst nasilja, povezanost nasilja z dejavniki tveganja, kot so starost, izobrazba, podpora partnerja. Zanimalo pa nas je tudi, kdo je najpogostejši izvajalec nasilja v času nosečnosti ter povezanost nasilja z oceno zdravja, obiski pri zdravniku, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti, depresivnostjo, nespečnostjo in anksioznostjo.
Nekaj glavnih ugotovitev je, da je fizično in psihično nasilje ter nasilje s strani zdravstvenih delavcev nad nosečnicami prisotno, medtem ko spolnega nasilja nosečnice, v okviru raziskave, niso navajale. Med nasiljem nad nosečnicami ter njihovo starostjo, izobrazbo, spontanim splavom, umetno prekinitvijo nosečnosti in podporo partnerja se ni pokazala statistično pomembna povezava. Najpogostejši izvajalec psihičnega in fizičnega nasilja je bil intimni partner. Nosečnice, ki so doživele psihično nasilje in nasilje s strani zdravstvenih delavcev, so pogosteje poročale o slabšem zdravju. Ni pa se pokazala statistično pomembna povezava med številom obiskov pri zdravniku in nasiljem nad nosečnicami. Pojavila se je statistično pomembna povezava med fizičnim nasiljem in nespečnostjo. Statistično pomembna povezava se je prav tako pokazala med psihičnim nasiljem in nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo. Medtem pa se med nasiljem zdravstvenih delavcev ter nespečnostjo, anksioznostjo in depresivnostjo ni pokazala statistično pomembna povezava.
Keywords: Nasilje nad nosečnicami, intimni partner, razširjenost nasilja, nespečnost, anksioznost, depresivnost.
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2338; Downloads: 226
Full text (1,35 MB) |
