Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je predstavljena primerjava pristopov vzgojiteljev v rednih in razvojnih oddelkih vrtcev pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnih prilagoditev ter spremljanju otrokovega razvoja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrokovega razvoja in razvojnih primanjkljajev ter opisane različne oblike pedagoških prilagoditev, ki prispevajo k učinkovitemu vključevanju otrok z različnimi potrebami v skupino. Poudarek je namenjen tudi sistematičnemu opazovanju, formativnemu spremljanju in uporabi portfolia. Predstavljena sta redni in razvojni oddelek vrtca. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v katero je bilo vključenih 80 vzgojiteljev, od tega 40 iz rednih in 40 iz razvojnih oddelkov slovenskih vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji razvojne posebnosti opažajo v obeh vrstah oddelkov, vendar jih v razvojnih oddelkih zaznavajo na več področjih hkrati. Prilagoditve so v obeh vrstah oddelkov najpogosteje namenjene vsem otrokom. Uporaba portfolia in elementov formativnega spremljanja je v razvojnih oddelkih pogostejša.
Ključne besede: redni oddelek, razvojni oddelek, vzgojitelj, opazovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: V Sloveniji stalno narašča število otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Ugotovili smo, da je njihovo vključevanje v šolski sistem z zakonodajnega vidika sicer že ustrezno urejeno, nas pa je zanimala praksa inkluzivnega delovanja dveh osnovnih šol v Prekmurju ob vključevanju učenk priseljenk glede na njihove jezikovne razlike. V teoretičnem delu naloge smo predstavili inkluzivno vključevanje otrok priseljencev v Sloveniji, kakšna je njihova socialno vključenost v novo okolje, težave novega okolja, kako so obravnavani z vidika pravičnosti izobraževanja, kakšen je njihov položaj glede govora in jezika v novem okolju, kaj za njih pomeni usvajanje drugega oz. novega jezika ter kako se kaže njihova uspešnost usvajanja slovenskega govora in jezika. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera učenk priseljenk z Rusije ter Bosne in Hercegovine v dveh prekmurskih šolah, ki so v sestrskem sorodstvenem razmerju. S pomočjo spletnih anket za učitelje obeh šol, polstrukturiranega intervjuja z učenkami in s pregledom šolskih dokumentov smo ugotavljali uspešnost vključitve v novo okolje ter usvojitve govora in jezika glede na njihove jezikovne razlike. Ugotovili smo, da stopnja inkluzivnosti zaradi mestnega oz. vaškega okolja ter načina delovanja šol ni enaka in da na njihovo vključevanje bolj kot jezikovne razlike vpliva tako domače kot šolsko okolje.
Ključne besede: učenci priseljenci, inkluzija, medkulturnost, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv zgodnje obravnave na domu pri družinah otrok s posebnimi potrebami. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vključitev izvajalca zgodnje obravnave vpliva na delovanje otroka, staršev, sorojencev in družinsko dinamiko. Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Izvedeni so bili polstrukturirani intervjuji s starši pred vpeljavo zgodnje obravnave in po njej ter intervju z izvajalko zgodnje obravnave. Zbrane podatke smo analizirali s tematsko analizo, pri čemer smo identificirali ključne spremembe v družinskem življenju po vključitvi strokovne pomoči. Rezultati raziskave kažejo, da je zgodnja obravnava na domu prispevala k izboljšanju otrokovega socialnega vedenja, prilagajanja na spremembe ter zmanjšanju vedenjskih izbruhov. Starši so pridobili večjo samozavest in kompetence pri vzgoji, poročali so o manj stresa in boljši organiziranosti družinskega življenja. Sorojenci so pokazali večjo vključenost, empatijo in občutek povezanosti. Ključne metode, ki so se izkazale za učinkovite, so bile uporaba vizualnih pripomočkov, jasna pravila, pozitivna okrepitev in senzorna regulacija. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju vloge zgodnje obravnave v podpori družinam otrok s posebnimi potrebami ter ponuja smernice za izvajalce in oblikovalce politik na področju zgodnje intervencije. Kljub omejitvam, kot sta majhen vzorec družin in subjektivna narava podatkov, raziskava odpira možnosti za nadaljnje preučevanje dolgoročnih učinkov zgodnje obravnave ter izboljšanje podpore sorojencem in staršem.
Ključne besede: Zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, družinska dinamika, starševstvo, razvojne motnje, socialna interakcija, podpora družinam.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,01 MB)

Opis: Šolska knjižnica predstavlja pomemben del šolskega okolja. Z razumevanjem delovanja šolske knjižnice in težav, ki jih imajo šolski knjižničarji, bolje razumemo tudi potrebe učencev, ki jo obiskujejo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju. Zanimala nas je predvsem perspektiva šolskih knjižničarjev glede prilagoditev šolskih knjižnic za učence, ki imajo težave pri branju. V teoretičnem delu naloge smo opredelili motnje branja in pisanja, skupine učencev s težavami pri branju, šolsko knjižnico, zakonodajno podlago in gradivo, ki je lahko v pomoč učencem s težavami pri branju. Za potrebe empiričnega dela naloge smo v mesecu oktobru in novembru 2023 izvedli raziskavo med 92 šolskimi knjižničarji slovenskih osnovnih šol. Izsledki raziskave kažejo na to, da šolske knjižnice izvajajo prilagoditve za učence s težavami pri branju, da je prilagojenega gradiva v knjižnicah anketiranih premalo, da se anketirani ne čutijo dovolj kompetentne za delo z učenci s težavami in da sodelovanje med učitelji in šolskimi knjižničarji poteka učinkovito.
Ključne besede: šolska knjižnica, motnje branja, prilagoditve, šolski knjižničarji
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Sodelovanje je temeljna komponenta vsakega odnosa, v našem primeru odnosa med učitelji in starši. Cilj sodelovanja med šolo in domom je omogočiti celostni razvoj otroka ter mu tako zagotoviti uspeh. Namen magistrskega dela je predstaviti sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V teoretičnem delu smo opredelili skupine otrok s posebnimi potrebami in pisali o inkluziji le-teh ter predstavili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V nadaljevanju smo se posvetili otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer smo opisali vrste specifičnih učnih težav in raziskali, katere so strategije poučevanja za učence s PPPU. Pisali smo tudi o tem, kako pomembna je podpora staršev otroku z učnimi težavami. Sledi tematika dodatne strokovne pomoči, pri kateri smo se osredotočili na prilagojeno izvajanje in organizacijo. Zadnje, a vendar zelo pomembno poglavje teoretičnega dela, je poglavje o sodelovanju med učitelji in starši. Naše magistrsko delo smo usmerili na sam pomen sodelovanja, predstavili smo oblike in načela slednjega, prav tako pa smo pisali o težavah, ki se pojavljajo pri sodelovanju med šolo in domom. V empiričnem delu smo raziskovali, katere so oblike sodelovanja, ki se jih učitelji dodatne strokovne pomoči v komunikaciji s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ poslužujejo. Proučevali smo korelacijo let delovnih izkušenj učiteljev s količino strategij, ki jih izbirajo pri vključevanju staršev v sam proces dodatne strokovne pomoči. Ugotavljali smo, v kakšnem obsegu so učitelji v kontaktu s starši, ali so starši otrok aktivno vključeni v ure dodatne strokovne pomoči, kot zadnje pa smo raziskovali navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši. Raziskava je pokazala, da se učitelji glede na oblike sodelovanja v večini poslužujejo timskih sestankov s starši in dopisovanja preko e-pošte. Izvedeli smo, da leta delovnih izkušenj statistično pomembno vplivajo na količino strategij, ki se jih poslužujejo učitelji pri vključevanju staršev v proces izvajanja dodatne strokovne pomoči. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da so učitelji v kontaktu s starši na mesečni ravni ali po potrebi. V nadaljevanju nas je presenetil rezultat, da manj kot četrtina anketiranih učiteljev aktivno vključuje starše v ure dodatne strokovne pomoči. Zanimala nas je tudi navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši, pri čemer smo ugotovili, da je pojavnost teh zelo redka.
Ključne besede: sodelovanje, učitelji dodatne strokovne pomoči, starši, otroci, primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,60 MB)