| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija zadovoljitve potreb družin otroka s posebnimi potrebami
Valerija Kovačič Purgaj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zadovoljitev potreb družin z majhnimi otroki s posebnimi potrebami v obdobju zgodnje obravnave. Da bi lahko družinam zagotavljali primerno in potrebno pomoč v času zgodnje obravnave, je potrebno prepoznati njihove potrebe na različnih področjih. V raziskavi smo preverjali, kakšne so potrebe družin v procesu zgodnje obravnave na naslednjih področjih: potrebe po informacijah o otrokovem stanju, potrebe po podpori, potrebe po pomoči pri pojasnjevanju otrokovega stanja drugim, potrebe po zagotavljanju različnih storitev, potrebe po finančni podpori in potrebe po pomoči v delovanju družine. Vse potrebe so bile preverjane glede na spol starša, starost otroka s posebnimi potrebami ter glede na opredelitev posebnih potreb otroka v odločbi o usmeritvi. Raziskava je bila opravljena na vzorcu sto dvajsetih (120) družin, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Pokazala se je dejanska potreba staršev po dodatnih informacijah o storitvah, ki so in bodo v prihodnosti na voljo za njihovega otroka, ter po storitvah v bližini doma družine otroka s posebnimi potrebami. Starši so izrazili tudi večjo potrebo po času zase in po podpori drugih staršev otrok s posebnimi potrebami ter potrebo po pogostejših srečanjih s strokovnjaki. Prav tako so izkazali potrebo po pomoči, kadar morajo otrokovo stanje pojasniti drugim otrokom. Raziskava je nakazala znano spoznanje, da si starši želijo in potrebujejo več praktičnih usmeritev za vsakdanje delo, kot tudi, da potrebujejo večjo finančno podporo za plačilo različnih terapij. Največ potreb po finančni pomoči za nakup specializirane opreme za otroka in dom so izkazale družine, ki imajo slepega ali slabovidnega otroka oz. otroka z okvaro vidne funkcije in gluhega ali naglušnega otroka. Starši otrok z avtističnimi motnjami potrebujejo največ pomoči pri delovanju v družini ter več različnih storitev v bližini doma otroka s posebnimi potrebami, kar se zaznava tudi v praksi, saj otrokom z avtizmom ni omogočena sistematična zgodnja obravnava in vključitev v predšolske oddelke vrtcev. Uporabljeno metodo je priporočljivo uporabiti v začetku zgodnje obravnave, saj nam omogoča bolj usmerjen pristop k družini.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, zgodnja obravnava, potrebe družin
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 324; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
POVEZANOST BESEDIŠČA IN FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA OB VSTOPU V ŠOLO
Valentina Gjura, 2015, magistrsko delo

Opis: Človek se nauči govora preko posnemanja oseb iz svoje okolice. Fonološki razvoj obsega področje sposobnosti povezovanja glasov (fonemov) s črko in tudi razumevanje, kako je posamezna beseda ali celoten govor sestavljen. Besedišče otrok se povečuje z vplivom okolja in s tem, da beseda začne pomeniti vsak predmet, ki ima skupne lastnosti v neki skupini predmetov. Namen praktičnega zaključnega dela je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost obsega besedišča in fonološkega zavedanja predšolskih otrok ob vstopu v šolo. Predmet raziskovanja je bil, ali obstaja razlika v razvitosti besednega zaklada glede na starost. Drugi cilj je bil oblikovati nekaj nasvetov in iger za starše, vzgojitelje pri delu z otroki pred vstopom v šolo, pri katerih zaznavamo težave na področju govora. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da imajo v povprečju kronološko mlajši otroci na področju fonološkega zavedanja več težav kot starejši. Največ težav fonološkega zavedanja sta jim predstavljala zaznavanje inicialnega ter finalnega glasu. Tudi za starejšo skupino otrok je bil finalni glas nižje ocenjen. Raziskava je pokazala, da je več kot polovica otrok iz obeh starostnih skupin sliko opisovalo v posameznih besedah in da so zato potrebovali veliko motivacije. Nekaj otrok kljub dodatni motivaciji ni tvorilo stavkov. Pomembnih razlik med starejšimi in mlajšimi otroci pri opisovanju slike ni bilo. Skozi empirično raziskavo je bilo ugotovljeno, da otroci, ki nimajo težav s fonološkim zavedanjem, jih posledično nimajo tudi pri besedišču. Besedišče tistih, ki imajo govorne težave in katerih govor je slab in nerazumljiv, je skromno.
Ključne besede: Govor, fonološko zavedanje, besedišče
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 703; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

3.
STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAJMLAJŠIH OTROCIH
Anita Zupanc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je namenjeno področju strategij za razvoj govora pri najmlajših otrocih. Teoretični del zajema kronološki prikaz, predjezikovno fazo ter dejavnike otrokovega govornega razvoja. Izpostavljen je vpliv zgodnje obravnave kot preventivne dejavnosti, razvoj govora kot napovednik pismenosti, vlogo staršev in vrtca pri razvoju govora. Predstavljen je nabor strategij, s katerimi lahko spodbujamo otrokov celostni razvoj, predvsem pa razvoj govora in gibanja ter socialni razvoj. Natančneje so opredeljeni kriteriji za opazovanje otrok v starostnih skupinah 1–2 let. V empiričnem delu smo v vrtcu opazovali odzivanje 30 otrok, starih od 11–24 mesecev. S študijo primera smo raziskali njihovo bebljanje, interakcijo z odraslo osebo, igro z vrstniki ter motoriko, pri čemer smo preverili vlogo spola in starosti otroka ter izobrazbo staršev. S statistično obdelavo podatkov se je izkazalo, da razlika v ravni bebljanja glede na spol in izobrazbo staršev ni značilna. Podatki kažejo pomembno razliko v ravni bebljanja ter ravni interakcije z odraslo osebe glede na starost, medtem ko to ne drži za raven igre z vrstniki. Raven motorika, ki je bilo največkrat po postavkah opaženo področje, se v nasprotju s pričakovanji ne razlikuje glede na spol in starost. Izobrazba staršev na opazovana področja ne vpliva pomembno, čeprav aritmetične sredine kažejo, da so otroci staršev s srednješolsko izobrazbo pri vseh štirih postavkah dosegali višje ravni kot otroci staršev z najvišjo stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: Razvoj govora, zgodnja obravnava, vloga staršev, vloga vrtca, strategije za razvoj govora.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (760,59 KB)

4.
Stališča učiteljev do inkluzivnega pedagoga v občini Slovenske Konjice
Anja Pristovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Razvoj inkluzije v vzgoji in izobraževanju je odvisen od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki poučujejo na šoli. Učitelj je tisti, ki se mora dodatno izobraževati in bogatiti svoje znanje, da lahko to prenese na učence s posebnimi potrebami in njihove vrstnike. Za uspešno vključevanje inkluzije v šolski sistem in izvajanje le-te pa so pomembna učiteljeva stališča do otrok s posebnimi potrebami, znanje, podpora, ki jo potrebuje za delo, različni pristopi, metode, tehnike dela in spoštovanje različnosti učencev. Osrednji cilj magistrskega dela je bil raziskati stališča strokovnih delavcev in učiteljev do otrok s posebnimi potrebami v občini Slovenske Konjice. Na podlagi teoretičnih izhodišč in postavljenih raziskovalnih vprašanj je bil v raziskavi uporabljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 15 trditev. Anketirali smo 20 učiteljev, 10 iz Osnovne šole Pod goro in 10 iz Osnovne šole V parku (prilagojeni program). Rezultati raziskave kažejo, da so stališča sodelujočih pozitivna. Učitelji sprejemajo inkluzijo in z njo tudi inkluzivne pedagoge. Težava je le v tem, da veliko učiteljev še ni imelo prilike sodelovati z njimi, saj še na šolah ni veliko zaposlenih s tem nazivom.
Ključne besede: Inkluzija, inkluzivni pedagog, otroci s posebnimi potrebami, stališča, vzgoja in izobraževanje, šola.
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 301; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Ključne besede: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 224; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

6.
Primerjava obravnave učencev z učnimi težavami v Sloveniji in na Hrvaškem
Elena Kostanjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: Učne težave pri učencih se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli; vplivajo lahko na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci, šolsko uspešnost. Povedano drugače: vplivajo na njegovo celotno življenje in nenehno ustvarjajo občutek ne tako svetle prihodnosti, saj imajo dolgoročno negativni vpliv na različna področja njegovega življenja. Da bi zmanjšala tveganje, šola tem učencem ponuja različne vrste pomoči, ki se od države do države razlikujejo, čeprav obstajajo smernice, ki niso odvisne le od zakonodaje ene države, temveč so širše usklajene s svetovnimi trendi, deklaracijami, konvencijami idr. Kljub zakonodaji, načrtovanim konceptom dela in smernicam se ovire, ki se pojavijo zaradi razhajanja med zakonodajo in dejansko prakso v vzgojno izobraževalnem delu, včasih ne zmanjšajo v pričakovani meri. V pričujočem magistrskem delu preučujemo stališča o kakovosti izvedbe individualiziranih programov strokovne pomoči ter raziskujemo, ali obstajajo razlike v zakonodaji in praksi med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Preučili smo tudi sociološke dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek in razvoj specifičnih učnih težav v času otrokovega razvoja ter šolanja. V delu smo najprej predstavili teoretično ozadje osnovnošolske zakonodaje v vsaki državi posebej, nato smo primerjali zgodovinske razlike med državama pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, preučevali pojavnost otrok z učnimi težavami, raziskovali smo tudi, kako je vsaka država oblikovala načine strokovne pomoči, individualizirane programe in prilagoditve za učence. Rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 182 slovenskih in hrvaških osnovnošolskih učiteljic ter učiteljev, so pokazali pomembne razlike med državama. Hrvaški učitelji so izkazali večjo podporo inkluzivnemu pristopu k učencem z učnimi težavami, medtem ko so slovenski učitelji potrdili boljšo kakovost sistemov podpore za učence z učnimi težavami. Naši rezultati so primerljivi s finančnimi pogoji v obeh državah ter ostalimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj sistemov podpore in kažejo smer razvoja inkluzije učencev z učnimi težavami v obeh državah.
Ključne besede: Učenci z učnimi težavami, dodatna strokovna pomoč (DSP), strokovna služba, osnovna šola, stališča.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
Uporaba samostalnika pri otrocih s polževim vsadkom
Aleksandra Cvišić, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilji magistrske naloge je preveriti, ali otroci, ki so uporabniki polževega vsadka znajo pravilno uporabljati samostalnik ter ugotoviti, ali različni dejavniki, kot so čas in vzrok oglušelosti, starost ob vstavitvi ter vrsta polževega vsadka, vplivajo na uporabo samostalnika pri otrocih, ki imajo polžev vsadek. V vzorec testirancev je bilo zajetih 15 otrok v starosti od 6. do 16. leta. Vsi so uporabniki polževega vsadka. Vzorec je dokaj majhen, ampak zajema večino otrok v omenjeni starosti, ki so bili operirani v Mariboru. Zaradi majhnosti vzorca so ugotovitve s težavo posplošene na celotno populacijo, temveč veljajo le za otroke, ki so zajeti v raziskavo. Rezultati raziskave so pokazali, da glede na spol ni razlike pri uporabi samostalnika pri otrocih s polževim vsadkom. Razlike se opazijo glede na starost otrok in čas vstavitve polževega vsadka.
Ključne besede: gluhi učenci, polžev vsadek, uporaba samostalnika
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 202; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
Sodelovanje med starši, specialnim pedagogom in vzgojitelji v vrtcu
Tea Ernecl, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo razčlenili podskupine otrok s posebnimi potrebami ter jih podrobneje opisali. Osredotočili smo se na razlike med inkluzijo in integracijo ter pojasnili, kakšne so ovire za inkluzijo v vrtcih in šolah ter kakšni bi morali biti pogoji, da bi bila inkluzija kar najbolj uspešna. Predvsem nas zanima, kako poteka sodelovanje strokovne skupine v vrtcu in kakšne so naloge vzgojitelja ter specialnega pedagoga kot tudi vloga in sodelovanje staršev. V empiričnem delu smo raziskali, kako poteka sodelovanje med vzgojitelji, starši in specialnimi pedagogi glede na to, ali njihov otrok obiskuje redni ali razvojni vrtec. Naš namen je bil raziskati, v katerem vrtcu anketiranci bolje sodelujejo in kako ocenjujejo prostorske pogoje. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med sodelovanjem staršev, vzgojiteljev in specialnih pedagogov glede na vrtec. Prav tako opazimo razliko pri ocenjevanju prostorskih pogojev glede na posamezni vrtec.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, sodelovanje, prostorski pogoji
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole
Kaja Kolman, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Ključne besede: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

10.
Ureditev področja študija študentov s posebnimi potrebami na Univerzi v Mariboru
Anja Radolič, 2019, magistrsko delo

Opis: Inkluzivna paradigma vzgoje in izobraževanja v Sloveniji pomeni, da dvotirni sistem šolanja ni več sprejemljiv, saj deli otroke na ''prizadete in normalne''. Ustrezen in pravičen je skupni sistem šolanja. Velike spremembe je prinesla tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Vsaka univerza v Republiki Sloveniji ureja področje študija študentov s posebnimi potrebami na podlagi sprejetega pravilnika. Na fakultetah se število vpisanih študentov s posebnimi potrebami povečuje, z izvajanjem prilagoditev na makroravni in mikroravni pa se jim omogoči, kar se da enakopravne možnosti za študij. Poleg prilagoditev pa pomoč in podpora invalidnim osebam omogočata avtonomijo ter predstavljata način socialne vključenosti. Univerza v Mariboru ureja področje študija študentov s posebnimi potrebami s Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru. V študijskem letu 2018/19 je bilo na omenjeni univerzi vpisanih 60 študentov s posebnimi potrebami. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da se na Univerzi v Mariboru večina prilagoditev izvaja, prav tako veliko študentov koristi različne oblike pomoči in podpore pri študiju.
Ključne besede: pomoč, prilagoditve, pravilnik, študenti s posebnimi potrebami, Univerza v Mariboru.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici