| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju : magistrsko delo
Sebastjan Bračič, 2024, master's thesis

Abstract: Šolska knjižnica predstavlja pomemben del šolskega okolja. Z razumevanjem delovanja šolske knjižnice in težav, ki jih imajo šolski knjižničarji, bolje razumemo tudi potrebe učencev, ki jo obiskujejo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju. Zanimala nas je predvsem perspektiva šolskih knjižničarjev glede prilagoditev šolskih knjižnic za učence, ki imajo težave pri branju. V teoretičnem delu naloge smo opredelili motnje branja in pisanja, skupine učencev s težavami pri branju, šolsko knjižnico, zakonodajno podlago in gradivo, ki je lahko v pomoč učencem s težavami pri branju. Za potrebe empiričnega dela naloge smo v mesecu oktobru in novembru 2023 izvedli raziskavo med 92 šolskimi knjižničarji slovenskih osnovnih šol. Izsledki raziskave kažejo na to, da šolske knjižnice izvajajo prilagoditve za učence s težavami pri branju, da je prilagojenega gradiva v knjižnicah anketiranih premalo, da se anketirani ne čutijo dovolj kompetentne za delo z učenci s težavami in da sodelovanje med učitelji in šolskimi knjižničarji poteka učinkovito.
Keywords: šolska knjižnica, motnje branja, prilagoditve, šolski knjižničarji
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 151; Downloads: 32
.pdf Full text (2,20 MB)

2.
Deček s težjo govorno-jezikovno motnjo: študija primera : študija primera
Veronika Vimer, 2024, master's thesis

Abstract: Otroci se med seboj razlikujejo, vsak zase je poseben. GJM lahko otroka pri njegovem napredku močno ovira. Če je pravočasno odkrit vzrok, lahko otroku pomagamo motnjo odpraviti in mu omogočiti normalen napredek in uspeh. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s PP, pri tem smo predstavili vrste otrok s PP, na kratko smo razložili, kako poteka usmerjanje otrok s PP ter kakšne težave in prilagoditve imajo ti otroci. Natančno smo opisali razvoj govora, prve glasove in prve besede. Opredelili in opisali smo vrste GJM, vzroke nastanka in kako te motnje odpraviti. V tem delu smo natančneje opisali sluh, kako naše uho deluje, kakšen je pomen sluha, fonološko zavedanje in opismenjevanje ter kaj predstavlja okvara sluha, gluhota in naglušnost. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera dečka s težjo GJM, ki jo je povzročil oslabljen sluh. Podrobneje smo predstavili dečkovo prvotno in končno stanje GJM ob zaključku 1. razreda osnovne šole. Prikazali smo cilje, ki smo si jih zadali ob raziskavi. Za raziskavo smo uporabili polstrukturiran intervju, dokumentacijo o dečku ter opazovanje z udeležbo. Ugotovili smo, da se je dečkov govor zaradi hitrega odkritja težave s sluhom ter pomoči staršev in logopedov izredno izboljšal, saj deček ob koncu 1. razreda že govori skoraj tako kot njegovi vrstniki.
Keywords: Govorno-jezikovne motnje, deček, otroci s posebnimi potrebami, govor, sluh.
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 127; Downloads: 27
.pdf Full text (1,92 MB)

3.
Sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja : magistrsko delo
Maja Vičar, 2023, master's thesis

Abstract: Sodelovanje je temeljna komponenta vsakega odnosa, v našem primeru odnosa med učitelji in starši. Cilj sodelovanja med šolo in domom je omogočiti celostni razvoj otroka ter mu tako zagotoviti uspeh. Namen magistrskega dela je predstaviti sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V teoretičnem delu smo opredelili skupine otrok s posebnimi potrebami in pisali o inkluziji le-teh ter predstavili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V nadaljevanju smo se posvetili otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer smo opisali vrste specifičnih učnih težav in raziskali, katere so strategije poučevanja za učence s PPPU. Pisali smo tudi o tem, kako pomembna je podpora staršev otroku z učnimi težavami. Sledi tematika dodatne strokovne pomoči, pri kateri smo se osredotočili na prilagojeno izvajanje in organizacijo. Zadnje, a vendar zelo pomembno poglavje teoretičnega dela, je poglavje o sodelovanju med učitelji in starši. Naše magistrsko delo smo usmerili na sam pomen sodelovanja, predstavili smo oblike in načela slednjega, prav tako pa smo pisali o težavah, ki se pojavljajo pri sodelovanju med šolo in domom. V empiričnem delu smo raziskovali, katere so oblike sodelovanja, ki se jih učitelji dodatne strokovne pomoči v komunikaciji s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ poslužujejo. Proučevali smo korelacijo let delovnih izkušenj učiteljev s količino strategij, ki jih izbirajo pri vključevanju staršev v sam proces dodatne strokovne pomoči. Ugotavljali smo, v kakšnem obsegu so učitelji v kontaktu s starši, ali so starši otrok aktivno vključeni v ure dodatne strokovne pomoči, kot zadnje pa smo raziskovali navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši. Raziskava je pokazala, da se učitelji glede na oblike sodelovanja v večini poslužujejo timskih sestankov s starši in dopisovanja preko e-pošte. Izvedeli smo, da leta delovnih izkušenj statistično pomembno vplivajo na količino strategij, ki se jih poslužujejo učitelji pri vključevanju staršev v proces izvajanja dodatne strokovne pomoči. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da so učitelji v kontaktu s starši na mesečni ravni ali po potrebi. V nadaljevanju nas je presenetil rezultat, da manj kot četrtina anketiranih učiteljev aktivno vključuje starše v ure dodatne strokovne pomoči. Zanimala nas je tudi navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši, pri čemer smo ugotovili, da je pojavnost teh zelo redka.
Keywords: sodelovanje, učitelji dodatne strokovne pomoči, starši, otroci, primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 201; Downloads: 27
.pdf Full text (1,60 MB)

4.
Študija primera učenca z motnjo avtističnega spektra : magistrsko delo
Maša Repič, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali izzive poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo pregledali in predstavili literaturo o pouku slovenščine, predmetniku in učnih načrtih za slovenščino, različnih oblikah in metodah dela pri pouku slovenščine. Opredelili smo tudi skupine otrok s posebnimi potrebami. Posebej smo se osredotočili na opis motnje avtizma, njenih značilnosti, posebnosti in izzivov, s katerimi se soočajo učenci z motnjo avtističnega spektra. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera otroka z avtizmom, ki obiskuje redno osnovno šolo. Z opazovanjem, intervjujem in s testiranjem smo analizirali njegova močna in šibka področja ter potrebne prilagoditve pri pouku slovenščine. Na podlagi rezultatov smo pridobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Na koncu smo povzeli glavne ugotovitve naše raziskave ter podali zaključke in priporočila za nadaljnje raziskovanje. Magistrsko delo je prispevalo k boljšemu razumevanju problematike poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. Pokazali smo, da je potrebno prilagajati pouk heterogenim učencem ter uporabljati različne oblike in metode dela pri pouku slovenščine. Prav tako smo pokazali, da je potrebno poznati motnjo avtizma, njene značilnosti, posebnosti in izzive, s katerimi se soočajo otroci. Naše delo je lahko koristno za učitelje, starše in druge, ki se ukvarjajo z otroki z motnjo avtističnega spektra.
Keywords: pouk slovenščine, motnja avtističnega spektra, prilagajanje pouka, študija primera, učenci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 13.11.2023; Views: 366; Downloads: 177
.pdf Full text (2,08 MB)

5.
Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Bojana Dajčman, 2023, master's thesis

Abstract: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Keywords: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 338; Downloads: 124
.pdf Full text (1001,73 KB)

6.
Odpravljanje govorno-jezikovnih motenj s pomočjo Gingo-Talk lutke : magistrsko delo
Maruša Kolar, 2023, master's thesis

Abstract: Pri učencih v šolah s prilagojenim programom pogosto ugotavljamo težje govorno-jezikovne motnje, ki pomembno vplivajo na njihovo sporazumevanje in učenje. Za zmanjševanje in odpravljanje teh motenj mora učitelj pri pouku uporabljati čim več različnih didaktičnih pripomočkov, med katerimi so tudi lutke. V Sloveniji sta specialistka logopedije in specialna pedagoginja nedavno razvili Gingo Talk lutko. V kombinaciji s slikovnimi karticami Vem – povem smo želeli preizkusiti njeno učinkovitost pri izboljšanju pozornosti, učenju velikih tiskanih črk, prepoznavanju prvega in zadnjega glasu v besedah in pri zlogovanju. Raziskava je potekala v šolskem letu 2020/2021, od novembra 2020 do aprila 2021. Zaradi epidemije COVID-19 je pouk na daljavo potekal od 23. oktobra 2020 do 4. januarja 2021, v razredu se je nadaljeval od 5. januarja 2021. V času pouka na daljavo so imeli učenci 96 ur pouka slovenskega jezika (štirikrat tedensko), učenje črk, izgovorjavo glasov in zlogovanje pa smo izvajali dvakrat tedensko. V raziskavo je bilo vključenih pet učencev tretjega razreda  štirje učenci z zmernimi in en učenec s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami. Rezultati raziskave so pri vseh učencih pokazali izrazit napredek pri poznavanju velikih tiskanih črk, pri zlogovanju ter zavedanju prvega in zadnjega glasu v besedi, kar vse so pogoji za boljši govor in opismenjevanje. Pri pouku na daljavo smo z uporabo lutke dosegli večjo pozornost in boljšo koncentracijo učencev, kar so nam potrdili tudi njihovi starši, ki so se morali zaradi uporabe računalnika aktivno vključevati v šolsko delo. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki smo jih dosegli z uporabo Gingo Talk lutke, jo priporočamo kot didaktično sredstvo pri učenju slovenskega jezika. 
Keywords: Gingo Talk lutka, govorno-jezikovne motnje, učenci s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 806; Downloads: 201
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
Primerjava razumevanja frazemov pri nevrotipičnih učencih in učencih z govorno-jezikovno motnjo : magistrsko delo
Nina Novak, Laura Zrinski, 2022, master's thesis

Abstract: Frazemi se pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju in v poljudnoznanstvenih besedilih. Frazemi so tudi del učnega programa v osnovnih šolah. S pomočjo razumevanja frazemov se lažje soočamo z branjem besedil in učinkoviteje komuniciramo v skupnosti. Otrok z govorno-jezikovno motnjo je čedalje več. Njihov primanjkljaj vpliva na več aspektov jezika. V magistrski nalogi smo raziskali, ali in če, kako vpliva na razumevanje frazemov. V magistrski nalogi smo raziskovali razumevanje frazemov. Primerjali smo razumevanje frazemov med otroci z GJM in NT učenci, poleg tega pa smo se osredotočili tudi na razlike v starosti. Raziskovali smo razlike med 1., 3. in 5. razredom pri učencih z GJM in pri NT učencih.
Keywords: frazemi, učenci z govorno-jezikovno motnjo, nevrotipični učenci
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 572; Downloads: 80
.pdf Full text (3,00 MB)

8.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko delo
Nives Španinger, 2021, master's thesis

Abstract: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 1179; Downloads: 326
.pdf Full text (2,01 MB)

9.
Medsebojna povezanost nekaterih dejavnikov bralnih zmožnosti : magistrsko delo
Silvija Sambt, 2021, master's thesis

Abstract: Z razvojem družbe in njenih zahtev se je spremenilo tudi samo pojmovanje pismenosti in dolžina opismenjevanja, ki je postalo vseživljenjski proces. Pismenost je sposobnost, ki vključuje številne spretnosti in sposobnosti branja in pisanja (v širšem smislu tudi računanja), temeljni element vseh pismenosti pa je bralna pismenost, zato sodi razvoj bralnih zmožnosti med temeljne kompetence vsakega izobraževalnega sistema. V teoretične delu zaključnega dela je tako opredeljen sam pojem pismenosti, dejavniki pismenosti in njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih. Posebej pa so opisani štirje dejavniki bralnih zmožnosti: fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje in razumevanje prebranega. Opisana je tudi njihova medsebojna odvisnost, kot so jo pokazale že opravljene raziskave. Ker gre za dejavnike, ki so lahko dober prediktor morebitnih težav branja in pisanja pri učencih, hkrati pa je z njihovim načrtnim razvijanjem v sistemu opismenjevanja mogoče vplivati na zmanjšanje teh težav, je v teoretičnem delu predstavljen tudi sistem opismenjevanja z ozirom na razvoj omenjenih dejavnikov in težave branja in pisanja, ki se lahko pojavljajo. Posebej je opozorjeno na disleksijo in njeno povezavo z razvojem fonološkega zavedanja. V empiričnem delu pa je bil cilj preveriti povezanost posameznih dejavnikov skozi prvo triletje, v katerem je poudarek na razvijanju tehnike branja v povezavi z bralnim razumevanjem. Zanimalo nas je tudi, kako se skozi leta posamezni dejavniki spreminjajo in ali med posameznimi generacijami učencev obstajajo razlike v razvitosti posameznih dejavnikov (predvsem fonološkega zavedanja in motivacije za branje) že ob samem vstopu v šolo.
Keywords: dejavniki bralne zmožnosti, fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje, bralno razumevanje
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 521; Downloads: 198
.pdf Full text (3,25 MB)

10.
Učenci z epilepsijo v osnovni šoli : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2021, master's thesis

Abstract: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju. Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti. Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Keywords: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1038; Downloads: 197
.pdf Full text (2,41 MB)

Search done in 23.65 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica