| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Menstrualni cikel in športna zmogljivost
Tomaž Jurše, 2019, diplomsko delo

Opis: Že od ustanovite modernih olimpijsih iger se število žensk, ki tekmujejo, od iger do iger vztrajno povečuje. V zadnjih letih so se te številke še povečale. Tekmovalnost in želja po frezultatu sta vedno večja, športniki in športnice so za to pripravljeni storiti marsikaj in se odreči marsičemu. Stopnja fizične pripravljenosti se iz sezone v sezono zvišuje, obratno sorazmerno pa se zmanjuše prostor za napredek športnika in športnice. Trenerji zato iščejo načine, kje in kako doseči še boljšo pripravljenost. Pri tem pa se pri treningu s športnicami srečamo z menstrualnim ciklom, ki občutno vpliva na nenehna nihanja koncentracije hormonov. Številni raziskovalci s tega področja nikakor ne najdejo skupnega jezika o vplivu menstrualnega cikla na športno zmogljivost. Na eni strani imamo tiste, ki razlik v zmogljivosti skozi cikel ne ugotavljajo, drugi pa trdijo, da razlike so. Do takšnih nesoglasij prihaja predvsem zaradi zahtevne narave testiranj in dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultate. Čeprav med študijo izvajajo meritve koncentracije hormonov, lahko pride do napak zaradi dejavnikov, kot so čas testiranja, visoke inter- in intra-individualne variabilne koncentracije estrogena in progesterone, ter zaradi njune pulzirajoče narave sekrecije in interakcije. To pa lahko ali prikrije vpliv menstrualnega cikla na športno zmogljivost ali pa ga prikaže, tudi če ga ni. Kadar gre za šport, pri katetrem prevladuje komponeta moči in pri intenzivnih aerobno anaeroobnih športih, večina študij trdi, da menstualni ciklus ne vpliva na fizično zmogljivost športnice in ni potrebe po prilagajanju trenažnega procesa posamezne faze športnice. Pri športih vzdržljivostnih disciplin pa se manjši vpliv menstrualnega cikla lahko pojavi v sredini lutealne faze, predvsem kadar je intenzivnost napora športnice 80% VO2max. Glavni »krivec« za to je termoregulacija in povišanje bazalne telesne temperature. Športnice se na tekmovanjih nekoliko težje spopadejo z menstrualno krvavitvijo, ker ta lahko oteži nastop.
Ključne besede: menstrualni ciklus, trening, športna zmogljivost, športnice, hormoni
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 462; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Šport in staranje
Alja Mori, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu Šport in staranje smo opredelili relevantnost in koristnost telesne aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju človeka. Ker tekom procesa staranja pride do sprememb v sestavi telesa, in posledično do upada gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter razvoja raznih bolezenskih stanj, ko smo jih tudi opisali, smo se osredotočili na izbiro, vrsto, obseg in intenzivnost telesnih aktivnosti, ki jih lahko izvajajo starejši ljudje. Poudarili smo dejavnike tveganja pri posameznih oblikah športa in predstavili ustrezne preventivne ukrepe pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti. Nismo se usmerili samo na fizično pripravljenost, temveč tudi na mentalno ravnovesje, saj sta dobra telesna in duševna moč bistvenega pomena za zdravje starejšega človeka. Življenjski slog starostnika smo preučili v povezavi s pravilno prehrano, gibanjem in dobrim spancem. Pri športnem udejstvovanju starejših ne govorimo več o tekmovalnosti, ampak smo v prvi vrsti izpostavili vpetost v družabne stike znotraj telesno dejavnih skupin in predstavili vsesplošni slovenski projekt Šole zdravja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo z uporabo deskriptivne metode preučili odnose, procese ter dejstva že objavljene literature. Z metodo komplikacije smo uporabili navedke drugih avtorjev. Podobna ali različna dejstva, pojave in procese smo primerjali s komparativno metodo. Rezultati: Ugotovili smo, da so aktivni starostniki, ki se poleg gibanja zavedajo tudi pomena primerne prehrane, zdravega spanca in vzdrževanja socialnih stikov, telesno in duševno stabilnejši v primerjavi s tistimi, ki so neaktivni, nesocialni in neozaveščeni o načinu prehranjevanja ter imajo pomanjkanje spanca. Diskusija in zaključek: S staranjem se človek sooča s številnimi spremembami, kot so fizične, psihične, socialne ali vedenjske spremembe. Nastanek nekaterih bolezni v starosti omejuje zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Kvalitetnejši in aktivnejši proces staranja je moč doseči s skrbjo za lastno telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: gerontologija, staranje, starostniki, bolezni, telesna aktivnost, vadba, prehrana
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 549; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

3.
Športna rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi pri nogometaših
Aleksander Narić, 2019, diplomsko delo

Opis: Poškodba sprednje križne vezi je v zadnjih letih ne samo pri nogometaših, temveč tudi pri ostalih športnikih prepogost razlog za prenehanje s treniranjem. Je ena izmed težkih poškodb, saj zahteva dolgotrajno rehabilitacijo. Če poznamo anatomsko razlago kolena in nastanek teh poškodb, je večja možnost trenerjev, da izoblikujejo program, ki bi zmanjšal nastanek tovrstnih poškodb kolena. V uvodnem delu zaključnega dela sta predstavljeni anatomija in biomehanika kolena, kjer smo opisali celoten sklep, mišice in vezi, ki ga obdajajo. Omenili smo vrste in nastanek poškodb v kolenu, simptome in znake, ki nastanejo ob poškodbi, ter kako bi zmanjšali oziroma preprečili kolenske poškodbe. Sledi pa tudi kratek opis poteka priprave na rekonstrukcijo križne vezi. V glavnem delu smo se osredotočili na različne faze rehabilitacije po operativnem posegu. Sledi faza športne rehabilitacije, kadar nogometaša počasi pripravljamo na večje napore in vrnitev k normalnemu treniranju z žogo. Podali smo tudi opis testiranj za preverjanje fizične pripravljenosti nogometaša. Zaključno delo je namenjeno vsem športnikom in športnim delavcem za pomoč pri preprečevanju nastanka poškodb ter za lažjo pomoč pri rehabilitaciji in vrnitev v popoln trenažni proces.
Ključne besede: koleno, športna rehabilitacija, križna vez, nogomet.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 1043; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

4.
Športna rehabilitacija po akutnem miokardnem infarktu
Petra Milivojević, 2018, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti na svetu. Do akutnega miokardnega infarkta pride zaradi zapore žile, ki oskrbuje srčno mišico, s strdkom, kar lahko povzroči hude poškodbe ali celo odmrtje tkiva. Ogromno dejavnikov tveganja je odgovornih za razvoj koronarnih bolezni, med njimi prevladuje telesna neaktivnost. Ljudje v večini primerov ukrepamo, ko že pride do problema, to pomeni, da raje delujemo kurativno kot preventivno. Pri miokardnem infarktu je to včasih lahko usodno. S pomočjo prebiranja domače in tuje literature smo opredelili akutni miokardni infarkt, njegovo zdravljenje, preprečevanje ter vadbo po njem. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vadbo po prebolelem AMI. Poudarek je predvsem na orientaciji glede intenzitete in doziranju obremenitev, z namenom učinkovite, individualno prilagojene in varne vadbe.
Ključne besede: srce, akutni miokardni infarkt, rehabilitacija, aerobna vadba, vadba za moč
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 703; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (804,64 KB)

5.
Presaditev krvotvornih matičnih celic pri pacientu z akutno mieloično levkemijo
Larisa Šic, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutna mieloična levkemija je maligna bolezen belih krvnih celic, usmerjenih v mieloično vrsto. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Za zdravljenje se vedno bolj uporablja presaditev krvotvornih matičnih celic. Namen zaključnega dela je predstaviti presaditev krvotvornih matičnih celic kot obliko zdravljenja akutne mieloične levkemije in prikazati zdravstveno nego pacienta z akutno mieloično levkemijo, ki se zdravi s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Raziskovalne metode: Zaključno delo je nastalo na osnovi študija literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, metoda analize in kompilacije ter metoda sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da najboljše uspehe zdravljenja akutne mieloične levkemije s presaditvijo krvotvornih matičnih celic prinaša alogenična presaditev krvotvornih matičnih celic. Avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic se uporablja redko. S presaditvijo krvotvornih matičnih celic se lahko pacienta z akutno mieloično levkemijo popolnoma ozdravi. Vloga medicinske sestre in svojcev je ključna ter nepogrešljiva skozi celoten proces zdravljenja, saj je pacient podvržen raznim psihičnim in fizičnim problemom presaditve krvotvornih matičnih celic. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se ljudje odločajo za vpis v register potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, saj le tako obstaja možnost, da pri pacientu opravijo alogenično presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je zelo učinkovit način zdravljenja akutne mieloične levkemije.
Ključne besede: kostni mozeg, krvne celice, krvni rak, kemoterapija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 833; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Srčni infarkt kot posledica sladkorne bolezni
Marajka Toplak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki je v današnjem svetu čedalje pogostejša. Za njo v večji meri zbolijo odrasli, vedno več obolelih pa je tudi otrok. V Sloveniji število bolnikov s to boleznijo strmo narašča. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen in srčni infarkt kot eno izmed posledic pri tej bolezni. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedenega v Društvu diabetikov Maribor. V raziskavi je sodelovalo 100 članov, pravilno je bilo izpolnjenih 85 anket. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter SPSS 20.0. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da se bolniki zavedajo večjega tveganja za srčno-žilne bolezni kot je srčni infarkt ter, da jim je nudena ustrezna strokovna pomoč in informacije, ki jih potrebujejo. Sladkorni bolniki znajo prepoznati znake srčnega infarkta ter v veliki večini tudi pravilno odreagirati. Sklep: Sladkorna bolezen je bolezen, s katero se morajo bolniki naučiti živeti. Z zdravim načinom življenja si podaljšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo možnost za kronične zaplete, ki vodijo do resnih stanj kot je srčni infarkt. Menimo, da je bistvenega pomena pri srčnem infarktu zgodnje prepoznavanje znakov ter takojšnje ukrepanje.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja, ateroskleroza
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 817; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Preprečevanje in zdravljenje zapletov kronične limfocitne levkemije
Marjana Glaser, Andrej Glaser, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Najpogostejši zapleti kronične limfocitne levkemije (KLL) so: okužbe, avtoimunski pojavi in pojav sekundarnega raka, kar vse je posledica spremenjenega delovanja imunskega sistema. Vzroki za oslabljeno humoralno in celično imunost so kvalitativne in kvantitativne napake limfocitov B in T, nevtrofilcev, naravnih celic ubijalk in monocitno/makrofagnega sistema. Prikaz primera: Prikazan je bolnik s KLL, pri katerem je bila v času okužbe dihal ugotovljena avtoimunska hemolitična anemija (AIHA). Bolnik je bil uspešno zdravljen s steroidi, intravenskimi imunoglobulini (IVIG), antibiotikiin transfuzijami eritrocitov. Nekaj let kasneje ob ponovni okužbiin AIHA je bil zdravljen na enak način. Ker je imel stranske učinke po zdravljenju s steroidi, je bil uspešno zdravljen z rituximabom. Zaradi hipogamaglobulinemije in številnih prehladov brez ponovitve AIHA je prejemal profilaktično IVIG. Bolnik je že nekaj let v remisiji, brez anemije, pred leti je bil operiran zaradi karcinoma ledvice, letos pa zaradi karcinoma kože. Zaključki: Med avtoimunskimi pojavi sta najpogostejši AIHA in imunska trombocitopenija (IT). Zdravljenje AIHA in IT temelji na podpornem zdravljenju, zdravljenju s steroidi, IVIG, splenektomiji, v zadnjih letih pa na monoklonskih protitelesih. Pri večini bolnikov opažamo hipogamaglobulinemijo s posledičnimi pogostimi okužbami. Pri teh bolnikih je profilaktično dajanje IVIG priporočljivo, vendar ne zmanjša smrtnosti. Cepljenje je koristno v začetnih stopnjah bolezni.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, hipogamaglobulinemija, avtoimunska hemolitična anemija, imunska trombocitopenija, okužbe, cepljenje
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 907; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (539,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
DISEMINIRANI PLAZMOCITOM IN STRATEGIJE ZA SOOČANJE Z NJIM
Tjaša Šebjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Diseminirani plazmocitom je vse pogostejša maligna krvotvorna bolezen, katera se pogosteje pojavlja pri starejših osebah. Klinična slika je raznolika, nanjo pa imajo velik vpliv številni dejavniki. Že sama postavitev diagnoze zahteva od bolnika prilagoditev, ki pa je temelj za nadaljnjo uspešno soočanje z nastalimi spremembami. Kako se bo posameznik prilagodil na postavljeno diagnozo, je v največji meri odvisno od njegovega pogleda na bolezen in mi kot zdravstveni delavci na to nimamo vpliva. Lahko pa bolniku v tem težkem obdobju pomagamo iz ruševin njegovega sesutega sveta postavili nove temelje in mu s tem ponovno pridobiti kontrolo nad njegovim življenjem in situacijo, v kateri se je znašel. Namen raziskave je ugotoviti, kako se bolniki z diagnozo diseminirani plazmocitomom soočajo s samo boleznijo ter kako na bolezen po njihovem mnenju gledajo njihovi svojci/družina. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, tj. zbiranje podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo, ki deluje v okviru Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal skupno 11 bolnikov, od tega 6 moških in 5 žensk. Kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali, so bili trije: diagnoza diseminirani plazmocitom, diagnosticiranje le-te v zadnjih desetih letih ter zdravljenje na omenjenem oddelku. Časovni okvir zbiranja podatkov je bil med 25. 7. in 5. 8. 2016. Pridobljene podatke smo dosledno interpretirali, jih ročno obdelali ter grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da se bolniki, preden jim diagnosticirajo bolezen diseminirani plazmocitom, spopadajo s številnimi težavami. Ob postavitvi diagnoze se poleg teh težav prav vsi soočajo tudi z najrazličnejšimi čustvenimi motnjami, ki so posledica normalnega odziva na neozdravljivo bolezen. Moški se ob postavitvi diagnoze spopadajo na t. i. flegmatični način s pogostim stilom bojevanja, medtem ko jo ženske dojemajo bolj melanholično, zato je pri njih pogostejši stil izogibanja. Bolniki v raziskavi navajajo dobro družinsko medsebojno povezanost. Po njihovem mnenju jim družina predstavlja vir opore in pomoči. Sklep: Številni bolniki se ob postavitvi diagnoze, kot je rak, soočajo z različnimi čustvenimi odzivi in pri tem uporabljajo raznolike načine stilov spopadanja z boleznijo. Čustvene stiske so v kliničnem okolju nemalokrat podcenjene, saj zdravstveni delavci največkrat obravnavajo bolnike le telesno in hkrati pozabljajo na njihovo stisko, ki jih bolniki ob tem občutijo. Menimo, da bi bilo smiselno v prihodnosti v zdravstveni sistem uvesti presejalne teste, kateri bi omogočili pravočasno prepoznavanje čustvenih stisk.
Ključne besede: diseminirani plazmocitom, rak, strategije za soočanje, prilagoditev družine na bolezen
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (712,60 KB)

9.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI PACIENTA, KI SE ZDRAVI Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI
Andreja Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili je pomemben člen pri zdravljenju rakavih bolnikov ter eno izmed najbolj dinamičnih področij zdravstvene nege. Ker so biološka zdravila dokaj nova, izkušenj, ki bi temeljila na dolgoletni praksi ni. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili, osnovna ter specifična znanja, ki jih medicinska sestra potrebuje pri svojem delu in ugotoviti poznavanje dela z biološkimi zdravili ter ugotoviti katera specifična znanja si medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili še želijo pridobiti. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku s katerim smo anketirali medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili. Zbrane podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Večina anketiranih dobro pozna biološka zdravila. Največ znanja je pridobljeno na oddelčnih izobraževanjih, strokovnih srečanjih, iz knjig, interneta, od farmacevtov in strokovnih revij. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre si želijo pridobiti več specialnih znanj o bioloških zdravilih in zaščiti zdravja pri delu z biološkimi zdravili.
Ključne besede: Biološka zdravila, stranski učinki zdravil, ne-Hodgkinov limfom, kronična limfocitna levkemija, zdravstvena nega onkološkega bolnika
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1390; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

10.
POSLEDICE ZASTRUPITVE Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM IN PREVENTIVA
Katja Žel, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je v večini razvitih državah najpogostejši vzrok nenamerne zastrupitve. Zaradi lastnosti ogljikovega monoksida ga človek s čutili ne zazna in je zato pomembno prepoznati znake zastrupitve. Znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom so nespecifični in lahko kažejo na preprosto virozo. Posebej nevarne so pozne nevropsihološke in kognitivne posledice. Prav zato je pomembna ozaveščenost ljudi v zvezi s preventivnimi ukrepi pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) in komparativno metodo dela. Podatke za diplomsko delo smo zbrali s pomočjo domače in tuje strokovne literature ter s pomočjo podatkovne baze COBISS in svetovnega spleta. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je število zastrupljenih z ogljikovim monoksidom nepopolno, saj veliko zastrupitev ostane ne obravnavanih ali narobe diagnosticiranih, zaradi nespecifičnih znakov. Zastrupitve z ogljikovim monoksidom so pogoste pri nepravilni uporabi ali nepravilnem vzdrževanju naprav za ogrevanje, naprav s plinskim izgorevanjem, električnih agregatih z notranjim izgorevanjem itd. Pozne posledice zastrupitve z ogljikovim monoksidom se lahko preprečijo s hiperbaričnim zdravljenjem. Strokovnjaki so ugotovili, da normobarično zdravljenje ni učinkovitejše od zraka, vendar pomembno skrajša razpolovno dobo karboksihemoglobina v krvi. Rezultati študij so neskladni glede učinkovitosti načina zdravljenja in so še potrebne nadaljnje raziskave. Sklep: Ljudje z akutno zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom imajo višji delež smrti kot normalna populacija. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom spada med javno zdravstveni problem. Preprečevanje zastrupitev z ogljikovim monoksidom je nujno potrebno z informiranjem ljudi, izvajanjem preventivnih ukrepov in nameščanjem detektorjev ogljikovega monoksida v zraku.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, preventivni ukrepi, posledice, normobarično zdravljenje, hiperbarično zdravljenje
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici