81. Pakirna barvanja nekaterih razredov grafov z rekurzivno strukturo : doktorska disertacijaJasmina Ferme, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo pakirna barvanja grafov. Ta predstavljajo eno izmed zelo raziskovanih variacij barvanj grafov.
Doktorska disertacija je sestavljena iz treh delov, v sklopu katerih predstavimo rešitve različnih problemov v zvezi s pakirnimi barvanji. Omenjene probleme povezuje dejstvo, da pri njihovi obravnavi nastopajo grafi z rekurzivno strukturo. Ti predstavljajo temelj danega odprtega vprašanja, rešitev slednjega ali pa je njihova rekurzivna zgradba pomembno sredstvo pri dokazovanju spoznanj.
V prvem delu disertacije predstavimo neskončno družino podkubičnih grafov z neomejenim pakirnim kromatičnim številom. Dodatna lastnost omenjene družine grafov je njena rekurzivna zgradba. S predstavitvijo omenjene družine grafov dopolnimo rešitev več let odprtega vprašanja glede omejenosti pakirnega kromatičnega števila v družini podkubičnih grafov.
V drugem delu disertacije določamo pakirna kromatična števila (oziroma meje zanje) grafov tipa Sierpińskega, ki sodijo med najbolj znane razrede grafov z rekurzivno oziroma fraktalno strukturo. Omejimo se na obravnavo grafov Sierpińskega, posplošenih grafov Sierpińskega ter trikotnikov Sierpińskega.
Zadnji del doktorske disertacije namenjamo obravnavi grafov, ki so kritični za pakirno kromatično število. Med drugim podamo karakterizacije pakirno kromatično kritičnih grafov z majhnimi pakirnimi kromatičnimi števili ter obravnavamo pakirno kromatično kritične bločne grafe.
Ključne besede: Barvanje, pakirno barvanje, pakirno kromatično število, kubični graf, graf Sierpińskega, trikotnik Sierpińskega, kritičen graf, pakirno kromatično-vozliščno kritičen graf, pakirno kromatično kritičen graf
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 1015; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (694,86 KB) |
82. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnicNataša Resnik, 2022, diplomsko delo Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic.
Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov.
V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic.
Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 1423; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,19 MB) |
83. Vpliv bioloških zdravil na kakovost življenja pacientov z luskavicoAsmir Pemperović, 2022, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Biološka zdravila so zdravila, pridobljena s pomočjo bioloških sistemov. Ta zdravila pomembno vplivajo na kakovost življenja pacientov z luskavico. Namen zaključnega dela je raziskati, kako dobro so pacienti z luskavico seznanjeni z biološkimi zdravili in njihovimi pozitivnimi in negativnimi učinki ter kako zdravljenje z biološkimi zdravili vpliva na kakovost življenja pacientov z luskavico.
Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 80 pacientov, ki imajo diagnosticirano luskavico in se zdravijo z biološkimi zdravili. Podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se je pri 99 % anketiranih oseb zmanjšala pojavnost lusk, prav tako je koža postala občutno manj srbeča. 99 % anketiranih oseb meni, da sta se zvišali njihova samozavest in samopodoba. 95 % anketiranih oseb meni, da jih zdravljenje z biološkimi zdravili ni oviralo pri izvajanju športnih in večine drugih dejavnosti. 67 % anketirancev je kot najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju luskavice z biološkimi zdravili izpostavilo utrujenost.
Razprava in sklep: Glede na opravljeno raziskavo lahko sklenemo, da biološka zdravila pozitivno vplivajo na kakovost življenja pacientov z luskavico. Vsi anketirani pacienti so zadovoljni z zdravljenjem z biološkimi zdravili, prav tako skoraj dve tretjini pacientov meni, da je zdravljenje z biološkimi zdravili ena izmed najučinkovitejših metod zdravljenja. Za zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili je pomembno osveščanje obolelih in raziskovanje o varnosti, učinkovitosti ter obvladovanju možnih neželenih učinkov biološkega zdravljenja.
Ključne besede: kožne bolezni, psoriaza, biološko zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1128; Prenosov: 129
Celotno besedilo (666,78 KB) |
84. Korporativni velnes v slovenijiUrška Peternelj, 2021, magistrsko delo Opis: Če želi podjetje uspešno poslovati, mora stalno nadzirati in obvladovati stroške podjetja. Med stroške podjetja spada tudi odsotnost zaposlenih iz zdravstvenih razlogov. Zato je eden od ciljev kadrovske funkcije ne samo obvladovanje, ampak tudi nižanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov. Eden izmed pristopov za zmanjševanje odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov je v zadnjem času korporativni velnes, s katerim podjetja preventivno skrbijo za zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih.
V magistrskem delu z naslovom Korporativni velnes v Sloveniji je predstavljen pomen korporativnega velnesa v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila opravljena raziskava med zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Od anketirancev smo pridobili podatke o tem, ali slovenska podjetja vlagajo v zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih, kakšen pomen pripisujejo korporativnim programom dobrega počutja in ali imajo v podjetju že uveden kakršenkoli program dobrega počutja. V raziskavi je sodelovalo 115 zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih. Rezultati raziskave so pokazali, da podjetja v Sloveniji ne skrbijo za dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu, da vodstvo ne upošteva želja zaposlenih pri izvajanju programov dobrega počutja ter da obstaja pozitivna povezanost med dobrim počutjem in programi dobrega počutja. Za razliko od Slovenije so v tujini korporativni programi dobrega počutja dobro poznani in uveljavljeni. V slovenskem prostoru bi boljši odziv na uporabo teh programov v praksi (lahko) dosegli s pomočjo spletnega oglaševanja, konferenc in izobraževanj o pozitivnih vplivih na zaposlene, ki sodelujejo v teh programih. Vključitev programov dobrega počutja v Zakon o varnosti in zdravju pri delu bi bil smiseln korak k spodbuditvi uporabe programov dobrega počutja.
Ključne besede: korporativni velnes, programi dobrega počutja, zdravje, bolniška odsotnost
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1481; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,68 MB) |
85. Diferencirane domače naloge pri matematiki : magistrsko deloTanja Rojc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu proučujemo domače naloge in njihovo diferenciacijo, pri čemer se osredotočimo predvsem na predmet matematika. Prvi del temelji na pregledu literature o domačih nalogah, njihovih karakteristikah ter povezanosti z akademskimi dosežki učencev. V drugem delu vsebine vključujejo diferenciacijo in individualizacijo pri pouku, v veliki meri se posvetimo diferenciaciji domačih nalog pri matematiki. Predstavljene so potencialne prednosti in slabosti, oblike diferenciacije ter rezultati nekaterih raziskav slovenskih in tujih avtorjev, ki so proučevali morebitno povezanost matematičnih domačih nalog z akademskimi dosežki učencev. V zadnjem delu magistrskega dela podajamo primere diferenciranih matematičnih domačih nalog pri obravnavi decimalnih številk v šestem razredu, ki jih učitelji lahko uporabijo v praksi. Rezultati raziskav drugih avtorjev (Allen, 2008; Fan idr., 2017; Lipovec in Ferme, 2018; Manninen, 2014; Murillo in Martínez-Garrido, 2013) kažejo, da obstaja pozitivna povezanost med diferenciranjem matematičnih domačih nalog in akademskimi dosežki učencev pri matematiki.
Ključne besede: diferenciacija, individualizacija, matematika, domača naloga, akademski dosežek
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 1105; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,53 MB) |
86. Kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom na biološki terapijiLara Beber, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V zadnjem desetletju se je bolnikom z revmatoidnim artritisom z uporabo biološke terapije omogočilo dejavno in kakovostnejše življenje, kljub neprijetni diagnozi. Na temo zdravljenja z biološko terapijo obstaja veliko dilem, ki bolnike z revmatoidnim artritisom spravljajo v zadrego. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zdravljenje z biološkimi zdravili vpliva na kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo narativni pregled znanstvene in strokovne literature o obravnavani temi. Kot orodje za oceno kakovosti člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov in v tabelah predstavili značilnosti identificiranih študij. Na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z metodo vsebinske analize in sinteze. Rezultati: Po vsebinski analizi devetih člankov ugotavljamo, da bolniki z revmatoidnim artritisom poudarjajo visoko zadovoljstvo z biološko terapijo. Izboljšave so prisotne tako na področju fizičnega kot čustvenega počutja. Vendar smo pri bolnikih prav tako ugotovili tudi pojav hude utrujenosti. Ta je prisotna kljub urejeni bolezni, kar pomeni, da biološka terapija ne zmanjša nujno vseh težav in je v nekaterih primerih sama vzrok za pojav zdravstvene težave kot neželenega učinka. Razprava in sklep: Kljub utrujenosti kot najpogostejšemu neželenemu učinku bioloških zdravil ugotavljamo ugoden vpliv biološke terapije na kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Pomembno je, da so bolniki z revmatoidnim artritisom, ki so velikokrat tudi mladi ljudje, dobro seznanjeni z omejitvami in izboljšavami na področju kakovosti življenja. Le na ta način bodo lahko sprejeli pravilne odločitve o zdravljenju.
Ključne besede: revmatična bolezen, zdravljenje, biološka zdravila, vnetje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 134
Celotno besedilo (572,35 KB) |
87. Obremenjevanje agroekosistemov na območju Murskega polja in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric : magistrsko deloJasmina Lubi, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in na območju vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric. Podatki, potrebni za raziskavo, so bili pridobljeni s pomočjo terenskega anketiranja. Stopnja kmetijskega obremenjevanja okolja je bila ugotovljena s pomočjo Slesserjeve metode energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Na podlagi energijskih vnosov in obdelovalnih površin je bila izračunana energijska gostota oziroma energijska intenzivnost kmetovanja, ki je izražena v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalnih površin.
Ugotovili smo, da obstajajo bistvene razlike kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah, saj gre za popolnoma različne kmetijske sisteme in pokrajinske tipe. Razlike pa se pojavljajo tudi glede na velikost in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Mursko polje, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 713; Prenosov: 59
Celotno besedilo (5,06 MB) |
88. Kvaliteta življenja bolnikov s kronično limfocitno levkemijoLucija Lešnik Bolnar, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih v zahodnem svetu. Ker se z napredkom medicine življenjska doba bolnikov daljša, je pomembno, da ga preživijo čim bolj kvalitetno. Zaključno delo izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL.
Metode: Izveden je bil pregled tuje in domače znanstvene literature, ki je bila iskana v bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Cochrane Library s pomočjo ustreznega iskalnega niza. Kritična ocena kakovosti izbranih člankov je bila izvedena z uporabo različnih JBI ocenjevalnih orodij. Izvedeni sta bili vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
Rezultati: Od 12 člankov jih 9 kot dejavnike na področju telesnega počutja, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL, izpostavlja izčrpanost, težave z apetitom in ohranjanjem telesne mase, slabost, bruhanje ter večjo dovzetnost za okužbe. 8 člankov navaja duševne vplive, kot so depresija, anksioznost, stres v povezavi z obolenjem, žalost in apatija. Kvaliteta življenja je lahko okrnjena tudi na socialnem področju, kjer 2 raziskavi izpostavljata občutek izgube samostojnosti in stigmatizacijo rakavih obolenj. 2 članka obravnavata ekonomske dejavnike, in sicer stroške hospitalizacije in terapije ter stroške lajšanja neželenih učinkov zdravljenja.
Razprava in sklep: Z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kvalitete življenja bolnika s KLL mora medicinska sestra na podlagi teh ugotovitev bolniku nuditi čustveno podporo in zdravstveno vzgojo, za kar je nujno redno obnavljanje lastnega znanja. Glede na pomanjkanje raziskav s področja medsebojnih odnosov in spolnosti bi jih lahko bilo izvedenih več o vplivu teh dejavnikov na bolnike s KLL.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, kakovost življenja, dejavniki, bolnik
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 1373; Prenosov: 178
Celotno besedilo (641,95 KB) |
89. Usklajevanje dela in družine v času pandemije covid-19 v slovenijiSara Jerant, 2021, magistrsko delo Opis: Vladne odredbe in socialno distanciranje v času pandemije COVID 19 so prebivalcem Slovenije povzročile veliko težav na področju usklajevanja dela od doma in družinskega življenja. Tako država, kot tudi delodajalci in zaposleni so se srečevali s številnimi izzivi in problematikami, za vzpostavljanje novega delovnega okolja in kadrovskih procesov, ki pa so posledično vplivali na usklajevanje dela in družine.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo želeli predstaviti področje z analiziranjem obstoječe literature domačih in tujih avtorjev ter prikazati predhodno opravljene raziskave preučevanega področja. V empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature in raziskav sestavili vprašalnik ter izvedli raziskavo med delom prebivalstva Slovenije. Cilj raziskave je bil prikazati vzroke zakaj je do problematike usklajevanja dela in družine v času pandemije COVID 19 prišlo ter tako približati širši javnosti dejansko sliko kjer je vzrok in tako spodbuditi ljudi ter delodajalce k iskanju in vpeljevanju rešitev. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 157 prebivalcev Slovenije, v raziskavo so bili vključeni vsi, tudi tisti, ki v času pandemije COVID 19 niso opravljali dela od doma. Za analizo rezultatov smo uporabili primerne statistične metode na podlagi katerih smo ugotovili zanimive izsledke, ki bi lahko pomagali pri iskanju rešitev na področju uspešnega usklajevanja dela in družine.
V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci večje težave v času pandemije COVID 19 na področju usklajevanja dela in družine kot prej. Največ težav so imeli tisti, ki so delo opravljali od doma, najmanj pa tisti, ki so delo opravljali pri delodajalcu. Na usklajevanje dela in družine so vplivali tudi otroci saj so imeli največ težav tisti, ki so imeli otroke v primerjavi s tistimi, ki otrok niso imeli. Prav tako je na področje vplivala starost otrok saj so imeli največ težav tisti, ki so imeli otroke v 1. triadi osnovne šole. Več težav na področju usklajevanja dela in družine so imele ženske v primerjavi z moškimi kljub temu, da smo zasledili povečanje enakopravnosti med partnerjema v času pandemije COVID 19. Anketiranci so poročali, da so imeli dovoljšno podporo s strani delodajalca pri usklajevanju dela in družine kar pomeni, da so imeli največ težav zaradi nezadostne samodiscipline pri načrtovanju in organizaciji časa ter postavljanju meja med obema sferama.
Končni rezultati so nam prikazali pomembno problematiko in sicer potrebo po nadaljnjem izboljševanju komunikacije v partnerskih odnosih, spodbujanje enakopravnosti med spoloma pri opravljanju gospodinjskih in starševskih opravil, potrebo po dodatnih izobraževanjih in večji fleksibilnosti urnikov ter dela s strani delodajalcev in potrebo po večji razpoložljivosti varstva otrok s strani države tudi v izrednih situacijah kot je bila globalna pandemija COVID 19. Izsledki so pomembne informativne narave tako za posameznike kot tudi za delodajalce in državo, ki že opravljata dobro prakso pa vendarle lahko vpeljeta nove metode in ukrepe za olajšanje težav posameznikov pri usklajevanju dela in družine.
Ključne besede: usklajevanje, delo, družina, pandemija, COVID 19
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 1756; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1,59 MB) |
90. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja zaposlenih v bolnišnici za ginekologijo in porodništvo kranjSandra Sintič, 2021, magistrsko delo Opis: Z zaostrovanjem kompetitivnosti delovnega okolja naraščajo zahteve in pritiski na zaposlene, zagotavljanje ravnotežja med delovnim in družinskim življenjem pa postaja vse pomembnejša prioriteta posameznikov in organizacij. Za dohitevanje potreb po učinkovitih ukrepih usklajevanja so pomembni sistematično raziskovanje, oblikovanje konceptualnega razumevanja in snovanje rešitev. Z magistrskim delom prispevamo k razumevanju dejavnikov uspešnosti usklajevanja delovnega in družinskega življenja v specifičnem okolju porodnišnice. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kje in kakšne so težave pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja zaposlenih v izbrani organizaciji ter na podlagi identifikacije stanja oz. pomanjkljivosti oblikovati predloge za izboljšanje možnosti usklajevanja ter zmanjšanje negativnih posledic neusklajenosti. Rezultati anketne raziskave med zaposlenimi so pokazali, da zaposleni v izbrani porodnišnici v povprečju nimajo težav z usklajevanjem delovnega in družinskega življenja, kot blago problematične pa ocenjujejo zgolj razpoložljivost družini prijaznih ukrepov, pomoč organizacije pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja ter negativni vpliv delovnih obveznosti na družinsko življenje. Med dejavniki, ki vplivajo na usklajevanje delovnega in družinskega življenja, je raziskava izpostavila delovni čas in delovne položaje, ni pa kot pomembnega dejavnika potrdila spola, števila otrok in zakonskega stanu.
Ključne besede: usklajevanje delovnega in družinskega življenja, družini prijazne politike in prakse, organizacija, porodnišnica.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 897; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,46 MB) |
