71. Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko deloJasmina Andrejč, 2022, magistrsko delo Opis: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Ključne besede: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (4,89 MB) |
72. Uporaba virtualne resničnosti za rehabilitacijo zgornjih okončin po možganski kapiTilen Gajšek, 2022, diplomsko delo Opis: Možganska kap je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Povzroča hude posledice za kakovost življenja. Čimprejšnja rehabilitacija pomembno prispeva k izboljšanju okrevanja in bolnikove samostojnosti. Namen zaključnega dela je predstaviti uspešnost rehabilitacije zgornjih okončin pri ljudeh po možganski kapi, z uporabo virtualne resničnosti. V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo s področja rehabilitacije možganske kapi z uporabo virtualne resničnosti. Proces iskanja virov smo prikazali z uporabo PRISMA diagrama. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo podatkov. V končni pregled smo vključili 14 raziskav. Ugotavljamo, da je učinek izključne uporabe virtualne resničnosti podoben klasični rehabilitacijski terapiji. Večina raziskav kaže na večjo učinkovitost rehabilitacije, kadar se virtualna resničnost kombinira s klasično metodo rehabilitacije. Vključitev virtualne rehabilitacije v terapijo ima pozitivne učinke na duševno zdravje bolnika po možganski kapi, kar povzroča dolgotrajno uporabo in upoštevanje programa rehabilitacije. Najboljši način uporabe virtualne resničnosti v terapiji je, kadar je le-ta uporabljena kot dodatek običajne rehabilitacije zgornjih okončin pri bolnikih po možganski kapi. Je enostavna za uporabo, ima zelo malo neželenih učinkov in s časom postaja finančno bolj dostopna. V prihodnosti bi lahko uporaba virtualne resničnosti učinkovito nadomestila ali bila v podporo klasičnim metodam rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 252
Celotno besedilo (946,82 KB) |
73. Listerioza v nosečnostiLaura Aracki, 2022, diplomsko delo Opis: Listerioza povezana z nosečnostjo je v svetu še vedno zelo nepoudarjena in je novosti polna tema obravnave. Bolezen, ki je v današnjem svetu med vodilnimi in ki med nosečnostjo povzroča številne zaplete, kot so spontan splav, prezgodnji porod in mrtvorojenost otroka, je zaradi svoje preproste simptomatike še vedno velika uganka. Namen zaključnega dela je s pregledom, analizo in sintezo literature raziskati stopnjo osveščenosti nosečnic o listeriozi in preprečevanju listerioze.
Ključne besede: Nosečnost, listerioza, Listeria Monocytogenes, dejavniki tveganja, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,40 MB) |
74. Relationships between work-family balance, job satisfaction, life satisfaction and work engagement among higher education lecturersJasmina Žnidaršič, Miha Marič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Background and Purpose: Our research examines the impact of work-life balance on work engagement, both direct impact as well as through job and life satisfaction. The main aim of our research is to empirically test relations between work-life balance, job satisfaction, life satisfaction, and work engagement among higher education lecturers from Austria, Croatia, Czech Republic, Germany, Serbia, and Slovenia.
Methods: Using validated questionnaires, we collected data on work-life balance, job satisfaction, life satisfaction and their work engagement. The quantitative data for our analysis were collected through a survey of 164 online participants. Based on an extensive literature review, we have formulated five hypotheses, which we tested in one structural model by using structural equation modelling (SEM).
Results: Our findings show that an increase in work-life balance positively relates to life and work satisfaction and that life satisfaction leads to an increase in work engagement.
Conclusion: The knowledge of important impact of work-life balance, together with the understanding of the relations between the researched constructs of work-life balance, life satisfaction, job satisfaction and work engagement, can strengthen teachers’ work engagement by respecting employees as actors in other roles and supporting work-family balance in the form of family-friendly policies and practices, and thereby contributes to the area of employee’s behaviour and improves the teacher’s productivity.
Ključne besede: work-life balance, job satisfaction, life satisfaction, organisationwork engagement, work engagement, SEM
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
75. Kakovost življenja bolnika z napredovalim malignim melanomomEva Kolosovski, 2022, diplomsko delo Opis: Pojav kožnega raka uvrščamo med najpogostejša rakasta obolenja. Maligni melanom je vrsta kožnega raka, ki se pojavi nenadoma, z nepravočasnim odkrivanjem lahko preide v napredovalo fazo bolezni in posledično vpliva na slabšo možnost preživetja. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom ter izpostaviti posebnosti, na katere naj bo pozorna medicinska sestra.
Zaključno delo temelji na pregledu in analizi znanstvene ter strokovne literature pridobljene iz podatkovnih baz Medline, PubMed, Wiley in platforme COBISS. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja literature. Kakovost izbranih študij je bila izvedena z uporabo 7–nivojske hierarhije dokazov. Opravljena je bila vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
V analizo smo zajeli 11 raziskav v povezavi s temo raziskovanja. Ugotovili smo, da kakovost življenja bolnikov z napredovalim melanomom vpliva na njihovo fizično, čustveno, psihološko in socialno stanje. Bolniki najpogosteje izpostavljajo utrujenost kot posledica fizičnih vplivov ter jezo in strah pred ponovitvijo bolezni kot posledica čustvenih vplivov. Psihološko jim je najtežje med čakanjem na potrditev diagnoze, ko je prisoten stres. Socialni dejavniki, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih, so odmikanje v samoto, izogibanje družbi in skrhani odnosi s partnerjem ter družino.
Na osnovi raziskave ugotavljamo, da je kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom slaba. Medicinske sestre morajo biti za uspešno in kakovostno delo s temi bolniki strokovno usposobljene ter izurjene pri prepoznavanju nezaželenih učinkov zdravljenja in dajanju ustreznih informacij bolnikom.
Ključne besede: maligni melanom, kožne spremembe, podpora bolniku, medicinska sestra, onkološka zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 182
Celotno besedilo (568,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
76. Lizing kot vir financiranja osnovnih sredstev v podjetjihJasmina Landeker, 2022, magistrsko delo Opis: Lizing, pojem, ki smo ga pred drugo svetovno vojno le redko srečevali, je v zadnjem času eksplodiral po vsem svetu. Lizing je oblika financiranja premičnin in nepremičnin za določeno časovno obdobje, ki je vnaprej določeno. V večini se za financiranje odločajo fizične osebe, seveda pa nikakor ne manjka tudi pravnih oseb.
V magistrski nalogi smo predstavili vrste virov financiranja, podrobneje opisali lizing kot enega izmed virov financiranja in na primeru predstavili razliko med operativnim in finančnim lizingom. S pomočjo statističnih podatkov ZBS smo ugotovili, kako se je lizing razvijal v obdobju petih let (2016–2020).
V empiričnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na analizo anketnih vprašalnikov. Anketa je bila izvedena v naključno izbranih podjetjih po Sloveniji, z različnimi dejavnostmi, prihodki, kapitalom in velikostjo. Anketiranje je potekalo s pomočjo spletne strani 1KA. Podatke, ki smo jih prejeli z anketo, smo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS. S pridobljenimi rezultati smo preverili veljavnost postavljene hipoteze:
H1: Lizing predstavlja pogost vir financiranja podjetij v Sloveniji.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je lizing kot vir financiranja v podjetjih pogosta oblika financiranja ali ne. Z anketnim vprašalnikom smo prejeli tudi podatke, katero obliko lizinga podjetja uporabljajo v večini, zakaj se in zakaj se ne odločajo za lizing ter kaj je predmet njihovega financiranja. Zbrali smo podatke, koliko dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti podjetja namenijo za lizing, kredit in za druge finančne obveznosti.
Rezultati so nas pripeljali do ugotovitve, da lizing kljub prepoznavnosti ni pogost vir financiranja v podjetjih.
Ključne besede: lizing, vir financiranja, finančni lizing, operativni lizing, lizing pogodba
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,77 MB) |
77. Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v javni zdravstveni ustanoviMaja Stokić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi nas je zanimalo, ali so zaposleni v konkretni javni zdravstveni ustanovi zadovoljni z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, kako zadovoljni so glede tega s podporo vodstva ter ali obstajajo razlike pri usklajevanju zaposlenih glede na zakonski status, otroke in glede na spol.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili literaturo, ki se nanaša na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter predstavili pojme, pomembne za to področje. Zanimalo nas je tudi s kakšnimi težavami se soočajo starši pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter kakšen je prispevek države oz. zakonodaje v smislu pomoči staršem pri usklajevanju obeh področij, nenazadnje pa tudi, kakšne družini prijazne politike in prakse posameznikom omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika prišli do rezultatov, ki so pokazali, da imajo zaposleni v preučevani javni zdravstveni ustanovi usklajeno poklicno in družinsko življenje, da so s podporo vodstva glede tega zadovoljni ter da med zaposlenimi glede na zakonski status, otroke in spol ni razlik pri uspešnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Kljub temu pa menimo, da bi bilo smiselno v nadaljnjih raziskavah ugotoviti, kakšna je slika glede usklajevanja poklicnega in družinskega življenja na ravni celotne organizacije. Ravno tako se nam zdi pomembno o problematiki usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ozaveščati ljudi z namenom, da bi se uvedle izboljšave, ki bi prinesle koristi tako zaposlenim kot organizaciji.
Ključne besede: poklicno in družinsko življenje, usklajevanje, družini prijazne politike
Objavljeno v DKUM: 28.06.2022; Ogledov: 1203; Prenosov: 136
Celotno besedilo (578,33 KB) |
78. Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojkeDoroteja Povše, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo.
Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,27 MB) |
79. Delovne vrednote in stil vodenja generacije ZJasmina Grahornik, 2022, magistrsko delo Opis: O vodenju obstaja veliko tuje in domače literature, vendar pa vodenje kot funkcija managementa vedno znova odpira nova, neraziskana področja, še posebej v današnjem hitro spreminjajočem se času. Eno takih področij so delovne vrednote in stil vodenja prihajajoče generacije Z, ki smo ga raziskali v magistrski nalogi.
Magistrsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomembno vlogo vodenja kot funkcije managementa. Vodenje je opredeljeno z več teorijami, kjer večina avtorjev deli vodenje glede na štiri glavne perspektive preučevanja vodenja: teorije lastnosti vodij, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne oz. situacijske teorije in novejši modeli vodenja. Glede na posamezne teorije vodenja razlikujemo različne stile vodenja, pri čemer v literaturi izstopajo avtokratski, demokratični oz. participativni in permisivni stil vodenja. Med novejšimi modeli vodenja sta izpostavljena transakcijsko vodenje in transformacijsko vodenje. Ker pa mora vodja za uspešno vodenje poleg stilov vodenja obvladati še tri temeljne elemente vodenja – komunikacijo, motivacijo in vodenje skupine, smo tudi te podrobno preučili v teoretičnem delu magistrskega dela. Za uspešnost vsake organizacije je pomembno, da se osredotoči na svoje zaposlene in zna upravljati s hitro spreminjajočo se delovno silo. Vsak uspešen vodja mora dobro poznati tudi potrebe, lastnosti in delovne vrednote svojih zaposlenih vseh generacij, saj le tako lahko uspešno vpliva na sodelavce, da opravijo delo, ki je potrebno za doseganje ciljev organizacije. Raziskali smo značilnosti in vrednote generacije X, Y in Z ter primerjali delovne vrednote zadnjih dveh generacij. Organizacije so bile dolgo osredotočene na ugotavljanje, kako pritegniti in razvijati delovno silo milenijcev, a na delovni trg že vstopa naslednja generacija zaposlenih – tj. generacija Z. Večina generacije Z se še sicer izobražuje, vendar si jih veliko že pridobiva prve delovne izkušnje.
Ker nas je zanimalo, kakšni bodo pripadniki generacije Z kot vodje in odgovora v obstoječi literaturi in raziskavah nismo našli, smo naredili terensko raziskavo. Z anketo smo preverili delovne vrednote in vodstvene preference bodočih vodij generacije Z skozi prizmo elementov vodenja – stili vodenja, komunikacija, motivacija in skupinsko delo. Temeljne ugotovitve magistrskega dela so, da obstajajo pomembne razlike v delovnih vrednotah med generacijama Y in Z, vodje generacije Z bodo dale prednost participativnem stilu vodenja, zaposlene bodo motivirali predvsem z uporabo sodobnih pristopov, pri komunikaciji ne bodo težili k uporabi sodobne informacijske tehnologije in ne bodo vzpodbujali skupinskega dela. Na koncu raziskovalnega dela naloge smo komentirali ugotovitve in podali predloge za prakso.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vrednote, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 1391; Prenosov: 410
Celotno besedilo (2,49 MB) |
80. Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih : diplomsko deloJasmina Kosi, 2022, diplomsko delo Opis: Pri diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih smo raziskali potek razvoja govora pri otrocih. Sam namen diplomske naloge pa je bil preveriti pripovedovanje zgodb ob sličicah pri otrocih starih 4, 5 in 6 let. Zanimalo nas je, kakšna stopnja koherentnosti in kohezivnosti se pojavlja pri pripovedovanju, ali otroci v pripovedovanju uporabljajo narečje.
V teoretičnem delu smo pozornost namenili pred jezikovni fazi ter jezikovnemu obdobju. Opredelili smo koherentnost in kohezivnost, ki sta bili osrednji temi našega raziskovanja. Izvedli smo dve preverjanji, ki sta bili v razmaku dveh mesecev. V sklopu empiričnega dela smo želeli raziskati, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob sličicah, ki jo prvič vidijo. Zanimalo nas je, ali otroci uporabijo pravljični začetek, ali je zaznati zamenjavo glasov ter glasovno podvajanje. Zanimalo nas je tudi, ali otroci svoja pripovedovanja naslovijo ter na kateri stopnji koherentnosti in kohezivnosti se nahajajo. Vse dobljene rezultate smo skrbno uredili v tabele in ugotovili, da so nekateri otroci napredovali od prvega do drugega preverjanja.
Ključne besede: Govor, pripovedovanje, malčkova zgodba, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 1141; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,04 MB) |
