61. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja na področju savinjske regije : magistrsko deloJasmina Kopinšek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst izvedbe naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja na področju savinjske regije je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
Teoretični del zajema štiri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop, geografski sklop, psihološki sklop in tehniško-tehnološki sklop. Tema se v širšem obsegu navezuje na naravoslovne vsebine predmeta spoznavanja okolja, povezali pa smo jo s cilji iz učnega načrta, z didaktičnimi priporočili za izvedbo pouka, razvojnimi značilnostmi zgodnjega in srednjega otroštva, geografskimi značilnostmi savinjske regije ter s predstavitvijo konstrukcijskih sestavljank ter prednostmi uporabe le-teh.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, namen katere je bil raziskati, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo uporabe konstrukcijskih zbirk pri pouku spoznavanja okolja. V raziskavi je sodelovalo 55 učiteljev, ki poučujejo na 5 šolah v savinjski regiji. Rezultati kažejo, da učitelji v večini sicer konstrukcijske zbirke uporabljajo, vendar precej redko (zgolj 1 x na leto, najpogosteje v klopu tehniškega dne). So si pa učitelji bolj ali manj enotni, da uporaba konstrukcijskih zbirk bistveno pripomore k motiviranosti učencev za učenje ter trajnejšemu znanju. Za najbolj priljubljeno konstrukcijsko sestavljanko med učitelji se je izkazala zbirka LEGO.
Izsledki so nas spodbudili, da pripravimo nekaj predlogov uporabe konstrukcijskih zbirk za obravnavo naravoslovnih vsebin pri predmetu spoznavanja okolja v 1., 2. in 3. razredu.
Ključne besede: spoznavanje okolja, konstrukcijske sestavljanke, konstrukcijske zbirke, Savinjska regija
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (3,65 MB) |
62. Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih : magistrsko deloJasmina Mitev, 2022, magistrsko delo Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1587; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,45 MB) |
63. Usklajevanje družinskega in študijskega življenja študentov na gorenjskemNorali Karin Majkić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kako študentje, ki imajo otroka/e, usklajujejo študijsko življenje z družinskim, kako se spopadajo s stanovanjskim vprašanjem in kateri je najpogostejši vir dohodka. Osredotočili smo se tudi na to, katere pravice imajo kot starši študentje.
Rezultati raziskave kažejo, da starši študentje potrebujejo več časa za izdelavo in oddajo študijskih obveznosti. Prav tako smo ugotovili, da študentske družine nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja.
S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da štipendija ni najpogostejši vir dohodka, ampak anketiranci navajajo otroški dodatek, sledi ji študentsko delo, le 27 % anketirancev je navedlo štipendijo.
Ključne besede: študentje, družina, problematika, otrok, Gorenjska
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 62
Celotno besedilo (561,14 KB) |
64. |
65. Preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s humanim papiloma virusom pri odraslih osebahBrina Recek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužba s humanim papiloma virusom (HPV) je spolno prenosljiva okužba, ki se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov. Okužba s HPV povzroča bolezni, kot so genitalne bradavice, rak materničnega vratu, vulve, anusa, penisa in orofarinksa. Zdravila za zdravljenje okužbe s HPV ne poznamo, zato so pomembe preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s HPV. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovite preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s HPV pri odraslih osebah.
Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed in Cochrane Library. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo podatkov smo izvedli na podlagi tematske sinteze.
Rezultati: V raziskavo smo vključili osem člankov, na osnovi katerih ugotavljamo, da ni relevantnih in strokovnih dokazov, ali je cepljenje proti okužbi s HPV v odrasli dobi enako učinkovito kot pri osnovnošolcih. Prav tako ugotavljamo, da se večina dostopnih raziskav nanaša na cepljenje, manj pa na ostale preventivne intervencije.
Diskusija in zaključek: Cepljenje je najbolj zanesljiva preventivna intervencija proti okužbi s HPV, čeprav se premalo ljudi tega poslužuje in zaveda. Obstaja pa še veliko preventivnih intervencij, kot so spolna vzdržnost, uporaba kondoma, moško obrezovanje in zdrav življenjski slog.
Ključne besede: humani papiloma virus, preventiva, intervencija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 694; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,08 MB) |
66. Uvajanje sprememb v tehnološko-razvojnem podjetju adc sistemi d.o.o.Luka Iličič, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je prikazati uvajanje sprememb v tehnološko-razvojnem podjetju ADC sistemi, ki je ustanovljeno na novo in si želi postavitev standarda ISO 9001:2015. Uporabljena je bila metoda analize razkoraka za primerjavo trenutnega stanja v podjetju z zahtevami, ki jih vsebuje standard. Z intervjujem so bile pridobljene potrebne informacije, ki so pripomogle pri vpeljavi standarda ISO 9001:2015. Podjetju so predložene predloge organizacijskih predpisov, potrebnih za standard.
Ključne besede: standard ISO 9001:2015, kakovost, vpeljava, procesi
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,31 MB) |
67. Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozoMaša Sinkovič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni.
Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 1139; Prenosov: 393
Celotno besedilo (967,91 KB) |
68. Okolju prijazno in trajnostno delovanje ter poznavanje ogljičnega odtisa v podjetjih trgovinskega sektorja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaJasmina Topolovec, 2022, diplomsko delo Opis: Podnebne spremembe so eden ključnih problemov, s katerim se dandanes soočamo. Vsi že lahko občutimo posledice teh sprememb. Tudi v Sloveniji je vedno več suš in posledično požarov, poplav, neviht s točo. Skrajni čas je, da skupaj začnemo intenzivno ukrepati.
Z našim diplomskim delom smo želeli ugotoviti, koliko se tega zavedajo organizacije trgovinskega sektorja v Sloveniji. Zanimalo nas je, koliko jim je mar za okolje, ali so izmerile oziroma izračunale svoj ogljični odtis, ali delujejo na trajnostnem področju in ali trajnostne koncepte koristijo tudi v skladiščih.
Ugotovili smo, da organizacije trgovinskega sektorja menijo, da skrb za okolje je pomembna in to dokazujejo tudi s ukrepi. Večina je že izračunala oziroma izmerila svoj ogljični odtis in sprejela ukrepe na tem področju. Prav tako jim je poznano trajnostno delovanje in zavedajo se, da trajnost ne pomeni nujno višjih stroškov. Nekateri izmed že sprejetih ukrepov v organizacijah so bili na področju energetske učinkovitosti, trajnostne mobilnosti ter prodaja trajnostnih in lokalnih izdelkov. Vsekakor pa še obstaja prostor za izboljšave, zato smo predstavili nekaj predlogov.
Ključne besede: podnebne spremembe, ogljični odtis, trajnostno delovanje, skladišča, slovenske organizacije trgovinskega sektorja
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,49 MB) |
69. Kakovost življenja starostnika s srčnim popuščanjemSaša Črnjavič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčno popuščanje pogosto prizadene starejšo populacijo. Glede na naraščajočo pričakovano življenjsko dobo skupaj z izboljšanim obvladovanjem kroničnih zdravstvenih stanj pa naj bi se število bolnikov s srčnim popuščanjem povečevalo. Kakovost življenja je pri starostnikih s srčnim popuščanjem ogrožena in povezana s ponovno hospitalizacijo in višjo umrljivostjo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako pri starostnikih vpliva srčno popuščanje na kakovost njihovega življenja. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega smo razdelili v eni izmed bolnišnic v podravski regiji med 50 starostnikov s srčnim popuščanjem. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko ter rezultate prikazali s tortnimi in paličnimi grafikoni. Rezultati: Ugotovili smo, da so starostniki s srčnim popuščanjem pogosto hospitalizirani, kar izpostavlja 86 % anketirancev. Prav tako je njihova kakovost življenja nizka, saj jih kar 72 % potrebuje veliko časa, da se umijejo in oblečejo, 68 % jih navaja omejitve pri pospravljanju in sesanju, 64 % se jih pogosto počuti utrujeno, zato morajo veliko počivati, 60 % anketiranim je naporna vsaka aktivnost oziroma opravilo, ki ga naredijo, 52 % jih težje opravlja dela na vrtu, 32 % anketirancev ima težave že pri hoji po ravnem, 30 % primanjkuje sape. Razprava in sklep: Srčno popuščanje iz leta v leto narašča tako v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu. Za starostnike s srčnim popuščanjem je značilna oslabljena kakovost življenja, tako fizična kot čustvena. Jemanje zdravil izboljšuje kakovost življenja bolnikov, saj jim pomaga pri lajšanju bolečin in zmanjševanju oteklin.
Ključne besede: srčna insuficienca, kvaliteta življenja, zdravje starostnika, hospitalizacije
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,65 MB) |
70. Kakovost življenja preživelih odraslih po raku v otroštvuAna Mlakar, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Znano je, da diagnoza rak in zdravljenje v obdobju otroštva pustita vsakemu posamezniku posledice, tako na telesnem področju kot tudi na področju duševnega funkcioniranja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja preživelih odraslih po raku v otroštvu. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 8 preživelih odraslih po prebolelem raku v otroštvu. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapisov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: Na podlagi analize intervjujev smo identificirali glavno kategorijo Različna področja kakovosti življenja preživelih odraslih po prebolelem raku v otroštvu, katera je sestavljena iz šestih kategorij in enaindvajsetih podkategorij. Preživeli odrasli imajo zaradi poznih posledic zdravljenja več izzivov na področju fizičnega zdravja (brazgotine, recidivi, pozni stranski učinki zdravljenja) in duševnega zdravja (slaba samopodoba, občutki manjvrednosti in nesprejemanja, podoživljanje bolezni, močne čustvene reakcije) ter na področju izobraževanja in kariere (težave pri zaposlitvi, nerazumevanje, negativno vrednotenje, samodokazovanje). Zadovoljni so s kakovostjo življenja na socialnem področju (podporni in poglobljeni odnosi), skrbijo za svoje zdravje (zdrav življenjski slog) in življenje doživljajo kot dragoceno. Razprava in sklep: Kakovost življenja odraslih, ki so preboleli raka v otroštvu, je še dokaj neraziskana. Ugotovitve zaključnega dela sovpadajo z ugotovitvami drugih avtorjev, ki so izvajali raziskave na sorodno tematiko. Naša priporočila za prihodnje raziskovanje so obširnejše raziskave ali primerjave več starostnih skupin, vključitev različnih diagnoz raka ter načinov in posledic zdravljenja, ki bi lahko zajemalo tudi podporne skupine, in v povezavi z zgoraj omenjenimi dejavniki nova odkritja stopnje kakovosti življenja prebolelih.
Ključne besede: otroški rak, ozdravljeni od raka, posledice zdravljenja, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 665; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,02 MB) |
