91. Gender Stereotypes in Children's Literature: A Comparative Analysis of the Most Borrowed and Best-Selling Children's Picture BooksJasmina Dragojlović, 2021, magistrsko delo Opis: Picture books are among the first media where children learn about the world around and inside them. It is thus important that what is presented to them be accurate and cause no harm. However, that is exactly what is happening – children are exposed to certain stereotypes that do not hold true for the men and women, who are attributed these gender stereotypes. When children are taught that men are strong and women are weak, they grow up thinking in that way, which causes even further stereotyping and prejudice to occur. In this thesis, I consider why it is important to expose children to diverse plots and characters which differ from stereotypes of female caretakers, mothers, and teachers, and strong, male money-makers. It is not only female characters that are painted negatively, but also the male characters who are sometimes painted as absent fathers. This thesis offers an empirical approach through descriptive analysis and feature coding, supported by a theoretical background. It is imperative to call attention to work that is not appropriate for our siblings, children and students. It is our responsibility to provide them with good quality literature that paints the world as it should be – egalitarian—or at least, as it currently is.
Ključne besede: Gender, stereotypes, children, picture books, sexism.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1648; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
92. Mladina in družbena omrežja: študija primerov YouTuba in TikTokaJasmina Dragojlović, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v času, ko ima praktično vsaka oseba uporabniški račun na vsaj enem družbenem omrežju. Z njihovo pomočjo smo na tekočem, spremljamo, kaj se dogaja z našimi prijatelji, sošolci in družino. Pridobimo pa tudi informacije o tem, kaj se dogaja po svetu, za katerega pravi slovenski pregovor, da stoji na mladih. Mladi so precej bolj naklonjeni uporabi družbenih omrežij in nanje ta tudi najbolj vplivajo, saj se še razvijajo kot osebe. Zato nas je zanimalo, kakšen vpliv imata nanje YouTube in TikTok, ki sta dve izmed najbolj uporabljanih družbenih omrežij nasploh, predvsem med pandemijo COVID-19. Osredotočili smo se na 18 mladih iz Slovenije in njihovo izkušnjo. Z njihovo pomočjo smo izpeljali intervjuje, ki smo jih kasneje kvalitativno analizirali. Osredotočali smo se na konzumiranje in produkcijo vsebin, zanimalo pa nas je tudi, zakaj in kako mladi uporabljajo YouTube in TikTok ter kakšen vpliv imata na njih. Ugotovili smo, da mladi platformi spremljajo predvsem zaradi zabave, pridobivanja informacij in poslušanja glasbe, kar ima nanje dober vpliv, vendar se zavedajo tudi slabih plati uporabe teh platform. Zaključili smo, da ima YouTube povprečno nanje boljši vpliv kot TikTok.
Ključne besede: Mladina, družbena omrežja, YouTube, TikTok, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 5742; Prenosov: 444
Celotno besedilo (1,58 MB) |
93. Univerzalni temeljni dohodek kot ukrep v Covid-19 kriziJasmina Poredoš, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu najprej opredelimo, kaj sploh je UTD ter katere oblike poznamo: izvorna oziroma nepogojena oblika, selektivna, pogojna, kategorična, parcialna, neindividiualna, kontributivna, netrajna in segmentirana oblika. Nato poiščemo argumente za in proti UTD. Največja prednost UTD, je da vsak dobi vsak mesec določen znesek denarja; glavna slabost je, da večina posameznikov več ne bi bila delovno aktivna, še posebej ženske.
Svet je prišel v novo preizkušnjo, in sicer v COVID-19 pandemijo, ki je zelo prizadela gospodarstvo vsake države na svetu. Komaj sedaj je več govora o UTD kot ukrepu za zajezitev COVID-19 pandemije. UTD v obliki mesečne pomoči trgovinam s tekstilom, obutvijo, restavracijam in gostilnam pomaga preživeti iz meseca v mesec. Tudi različne mednarodne in nadnacionalne institucije so izdale razne ukrepe v obliki denarnih pomoči za pomoč Evropski Uniji.
Slovenija je svojemu gospodarstvu v času COVID-19 pandemije pomagala v obliki različnih denarnih pomoči, kot so na primer turistični boni, pri katerih vsak posameznik dobi določeno vsoto denarja, ki jo lahko zapravi za turistične namene. Tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija so zelo pomagale svojemu gospodarstvu, in sicer v obliki denarne pomoči. Prav tako so vse primerjalne države (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška) pomagale družinam, študentom, podjetjem in upokojencem, večinoma v obliki denarne pomoči.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, COVID-19, pandemija, ukrepi, kriza
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,35 MB) |
94. Spremembe in kakovost spolnega življenja nosečnicTjaša Ribaš, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Čas nosečnosti prinese veliko sprememb, ki vplivajo na spremembe v spolnem odnosu in na doživljanje spolnosti v času nosečnosti. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, do kakšnih sprememb prihaja pri spolnih odnosih v času nosečnosti in kako to vpliva na njihovo kakovost.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranje je potekalo preko spletnega okolja 1ka. V raziskavi je sodelovalo 163 nosečnic v zadnjem trimesečju nosečnosti in 87 žensk, ki so rodile pred največ pol leta pred začetkom raziskave. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Word in Excel 2019.
Rezultati: Ugotovili smo, da se skozi trimesečja zmanjšuje pogostost spolnih odnosov, predvsem je razlika ugotovljena med tistimi, pri katerih so spolni odnosi pred nosečnostjo potekali vsaj tri- ali večkrat na teden. Zmanjšana je tudi kakovost spolnih odnosov (povprečna ocena kakovosti spolnih odnosov anketirank je bila v času nosečnosti za 2,82 nižja kot pred nosečnostjo). Največjo težavo oziroma vzrok za zmanjšanje pogostosti spolnih odnosov predstavljajo odsvetovani spolni odnosi (32 %), rastoč trebuh (17 %), strah pred škodovanjem plodu (15 %) ter slabost in bruhanje (12 %).
Razprava in sklep: Spremembe, ki se pojavljajo v času nosečnosti, lahko vplivajo na partnerski odnos. Kakovost spolnega življenja se z vsakim tromesečjem v primerjavi s časom pred nosečnostjo slabša, zaradi prisotnih sprememb. Zato je pomembno, da imajo pari tudi možnost svetovanja glede spolnih aktivnosti v času nosečnosti.
Ključne besede: Nosečnost, nosečniške spremembe, spolna aktivnost, partnerstvo.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 1001; Prenosov: 114
Celotno besedilo (923,42 KB) |
95. Besediloslovna interpretacija odlomkov izbranih priročnikov za samopomočJasmina Denša, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, ki ga sestavljata teoretični del in interpretacija, se osredotoča na besedilno interpretacijo izbranih priročnikov za samopomoč. V zadnjih nekaj letih se je pojavil trend priročnikov za samopomoč, ki se dotikajo različnih področij našega življenja, skupno pa jim je podajanje usmeritev za boljše in kvalitetnejše življenje. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste nasploh in priročnik za samopomoč. Pri interpretaciji pa se osredotočamo na odlomke iz štirih izbranih del, in sicer Skrivnost, Moč, Pot do sreče in Menih, ki je prodal svojega ferrarija, kjer poskušamo najti značilnosti priročnikov za samopomoč. Skozi interpretacijo na konkretnih primerih dokazujemo, da gre za besedila, ki se osredotočajo na naslovnikova pozitivna čustva in v ospredje postavljajo vrednote, h katerim naj naslovnik stremi. Ugotavljamo, da kljub razlikam med izbranimi deli, imajo vsi skupno lastnost, in sicer »biti srečen«, kar predstavlja smisel življenja. Prevladujoči slogovni postopek je utemeljevanje oziroma argumentacija. Slog pisanja je v izbranih priročnikih enostaven in preprost, z namenom, da je razumljiv širšemu krogu ljudi. Vendar pa tvorci besedil z različnimi prepričevalnimi sredstvi na impliciten način vplivajo na naslovnika in na njegova čustva ter ga na ta način prepričujejo, da sledi njihovim navodilom in upošteva njihove nasvete ter usmeritve.
Ključne besede: besedilo, argumentacija, priročnik, samopomoč
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,98 MB) |
96. Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolahJasmina Denša, 2017, magistrsko delo Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres.
V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1457; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,49 MB) |
97. Pomen samopregledovanja pri zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb na modihKatja Brilej, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Incidenca raka mod se iz leta v leto povečuje. Da bi lahko to preprečili oziroma zmanjšali, je izjemno pomembno, da predvsem mladi moški spoznajo pomen izvajanja samopregledovanja mod. Namen zaključnega dela je bil, ugotoviti znanje moških o raku mod in samopregledovanju mod ter izvajanje le-tega.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo spletno anketo. Kot inštrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 polnoletnih moških.
Rezultati: Ugotovili smo, da se vsi anketirani moški zavedajo pomena samopregledovanja mod, vendar ga v veliki meri ne izvajajo (31 %) oziroma ga izvajajo občasno (46 %). Menijo, da imajo o tej temi premalo informacij in premalo znanja. Večina se je s pojmom samopregledovanje mod srečala na sistematičnem pregledu v šoli, na internetu in v medijih. Moški so menili, da je stopnja ozaveščenosti in izvajanja samopregledovanja mod nizka (51 %).
Razprava in sklep: Znanje moških o samopregledovanju mod je nizko, zato si želijo, da bi se o tej temi več govorilo in jo promoviralo. Z aktivnostmi promocije samopregledovanja mod, usmerjene v vzgojo in izobraževanje, bi lahko dvignili ozaveščenost moških o pomenu izvajanja samopregledovanja in simptomih raka mod.
Ključne besede: rak mod, samopregledovanje mod, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.05.2021; Ogledov: 933; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,03 MB) |
98. Pregovorna slovenska delavnost v luči turističnega korpusa TURKJasmina Marič, 2021, magistrsko delo Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljen jezik kot zrcalo narodne kulture. Izpostavljeno je predvsem mesto kulture v jeziku, zlasti na področju frazeologije. Upoštevaje slovenske raziskave moderne frazeološke vede smo predstavili, katera področja kulture so tista, ki se najočitneje kažejo v frazemih, kakšne pristope lahko uporabimo ob raziskovanju le-teh in kateri frazemi so povezani z besedo delavnost. V nadaljevanju magistrskega dela je prikazana raba besede delavnost v korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Besedo delavnost smo umestili tudi v okviru osebnostnih značilnosti Slovencev, kot sta to raziskovala Janek Musek in Anton Trstenjak. Empirični del magistrskega dela, ki temelji predvsem na komparativni metodi, zajema besedotvorno, oblikoslovno in frazeološko raziskovanje besede delavnost v temeljnih slovenskih priročnikih in korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Posebni del zajemata analiza okoliških besed (sopojavnic) besede delavnost in raziskovanje paremiološkega gradiva, zbranega v zbirki pregovorov Etbina Bojca.
Ključne besede: kultura, jezik, delavnost, narod, turistični diskurz
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 80
Celotno besedilo (613,67 KB) |
99. Raziskava možnosti priprave betonskih mešanic iz granodioritnega agregata : diplomsko deloJasmina Horjak, 2021, diplomsko delo Opis: Beton, kot eden izmed temeljnih in najpogosteje uporabljanih gradbenih materialov, je sestavljen iz mešanice agregata, vode in cementa. Po sušenju beton doseže veliko trdnost in trdoto. Trdnost betona je odvisna več dejavnikov, tudi od trdnosti in granulacije agregata.
V diplomskem delu so opisane granodioritne frakcije, ki jih v kamnolomu Cezlak proizvaja podjetje Mineral d. o. o., postopek njihovega pridobivanja, naštete in predstavljene pa so tudi lastnosti tega materiala.
Nadalje je v nalogi analizirana betonska mešanica iz granodiorita in nato je ta še primerjana z betoni iz klasičnih agregatov, da bi se ugotovile dobre lastnosti in prednosti ter morebitne slabosti frakcij iz granodiorita.
Ključne besede: beton, granodiorit, betonske mešanice iz granodioritnega agregata, trdnost betona, prednosti in slabosti frakcij iz granodiorita
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 959; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,32 MB) |
100. Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratuTia Zagernik, 2021, diplomsko delo Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1827; Prenosov: 479
Celotno besedilo (1,40 MB) |
