1. Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetjaSamanta Gašparič, 2020, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta z naslovom Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja preučujemo usklajevanje interesov udeležencev podjetja, ki je ključnega pomena za uspešno določitev politike podjetja. Uspešno komuniciranje in dobro medsebojno pogajanje zaposlenih nekega podjetja imata pomembno in ključno vlogo, saj ljudje ves čas komunicirajo, se pogajajo in usklajujejo svoje interese, kar vpliva na razvoj in poslovanje podjetja. Znano je, da ima vsak udeleženec podjetja do podjetja določen interes, drugače ne bi bil udeleženec podjetja. To velja tako za notranje kot zunanje udeležence podjetja. Dobro usklajevanje interesov (predvsem ključnih) udeležencev podjetja je smiselno in uporabno predvsem pri izbiri politike podjetja, saj z njo lastniki podjetja določajo dolgoročne smernice njegovega razvoja. Ugotavljamo, da je samo z uspešno komunikacijo mogoče kakovostno uskladiti interese, kakor se tudi uspešno pogajati. V delu diplomskega projekta z naslovom Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja smo zato raziskali in preučili interesno usklajevanje vseh udeležencev podjetja. Teoretično smo raziskovano vsebino preučili v poglavjih 1–4, v katerih smo za uvodnimi opredelitvami pojasnili politiko podjetja, komunikacijo za usklajevanje interesov pri izbiri politike podjetja, pa tudi pomen pogajanj za usklajevanje interesov pri izbiri politike podjetja. Teoretična izhodišča smo preverili tudi praktično na primeru družinskega podjetja Tehnološki center Jakl, d. o. o. Raziskali smo predvsem pomen poslovne, verbalne in neverbalne komunikacije, pristope in načine pogajanj v preučevanem podjetju, s poudarkom na interesnem usklajevanju pri izbiri politike podjetja. S pomočjo zaposlenih preučevanega družinskega podjetja Tehnološki center Jakl, d. o. o. smo pridobili rezultate anketnega vprašalnika, ki smo jih analizirali, in zapisali sintezo tako pridobljenih spoznanj. Na podlagi pridobljenih rezultatov preučevanega podjetja smo na koncu izdelali še priporočila za prakso pri usklajevanju interesov pri izbiri politike podjetja.
Ključne besede: Interesno usklajevanje, politika podjetja, poslanstvo, smotri, temeljni cilji, komuniciranje, pogajanje, družinsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 915; Prenosov: 193
 Celotno besedilo (1,58 MB) |
2. Opolnomočenje – pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicineTadeja Gašparič Pincetić, 2019, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270).
Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
POVZETEK
Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270).
Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Ključne besede: Kakovost, samooskrba, zdravstvena vzgoja, kronična bolezen, zdravstveni delavec.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1147; Prenosov: 191
Celotno besedilo (651,91 KB) |
3. Analiza rasti javnega podjetja marprom d. o. o.Tjaša Gašparič, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi hitrega razvoja in sprememb na trgu so podjetja primorana rasti in se razvijati. Spremembe lahko izhajajo iz zunanjega okolja ali notranjega okolja podjetja. Podjetja morajo vlagati svoja sredstva v rast in razvoj svojih dejavnosti.
V diplomskem delu smo proučevali analizo rasti Javnega podjetja Marprom d. o. o. Cilj naloge je bil opredeliti, kako je podjetje raslo z diverzificirano strategijo rasti. Osnovna dejavnost podjetja je avtobusni prevoz potnikov v občini Maribor, svoje poslovanje pa so usmerili na upravljanje krožnokabinske žičnice in prevzem smučarskih prog na Pohorju.
V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo rasti izbranega podjetja po letih in na podlagi podatkov ugotovili, kako je podjetje raslo z diverzificirano strategijo rasti. S SWOT analizo smo preučili prednosti in slabosti podjetja ter priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz okolja. S konkurenčno analizo smo preučili izbrane kazalnike. Pri kazalniku sredstev in čistih prihodkov od prodaje smo ugotovili, da so z leti naraščali. Pri kazalniku čistega poslovnega izida pa smo ugotovili, da je ta v obdobju med letoma 2015 in 2016 upadel.
Ključne besede: rast podjetja, diverzificirana rast, strategija rasti, konkurenčna analiza, razvoj podjetja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2019; Ogledov: 853; Prenosov: 103
Celotno besedilo (978,37 KB) |
4. |
5. Množice točk in vozlišč v splošni legiBarbara Gašparič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava klasični problem “no-three-in-line” in dve njegovi pospološitvi. Klasični problem “no-three-in-line” je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Posplošitvi, ki ju bomo obravnavali, sta problem “no-three-in-line” v 3D in problem splošne lege v teoriji grafov. Problem “no-three-in-line” v 3D je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Problem splošne lege v teoriji grafov pa je, poiskati največjo množico vozlišč, za katero bo veljalo, da nobena tri vozlišča iz te množice ne ležijo na skupni najkrajši poti. V prvem poglavju je navedenih nekaj definicij in pomembnih rezultatov iz področja diskretne matematike in teorije števil, ki jih bomo potrebovali v nadaljnjih poglavjih. V drugem poglavju predstavimo klasični problem “no-three-in-line”, pokažemo koliko je pričakovana zgornja meja za število nekolinearnih točk na n × n mreži pri velikih n in vidimo, da lahko na n × n mrežo zmeraj postavimo n nekolinearnih točk. V tretjem poglavju predstavimo problem “no-three-in-line” v 3D, pokažemo, kako je ta problem povezan s 3D-sliko grafa Kn in povemo, kakšno je pričakovano število nekolinearnih točk na n × n × n mreži. V zadnjem poglavju predstavimo problem splošne lege v teoriji grafov ter njegove zgornje in spodnje meje. Zgornje meje so podane na podlagi različnih izometričnih pokritij grafov, spodnje pa dobimo tako, da množice v splošni legi povežemo s premerom grafa in njegovim pakiranjem.
Ključne besede: problem “no-three-in-line”, splošna lega, celoštevilska mreža, 3D-slika grafa, izometrično pokritje, izometrični podgraf
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 766; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8.razreduTadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 891; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,70 MB) |
7. Medpredmetno povezovanje biologije in matematikeTadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 747; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. Odločilni dejavniki za sklenitev zavarovanja pri mladih v starostni skupini do 35 letTamara Gašparič, 2018, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela je proučevanje dejavnikov, ki vplivajo, da se mladi v starostni skupini do 35 let odločijo za zavarovanje. Iz izkušenj na terenu smo ugotovili, da se veliko mladih ne zaveda, kako pomembno je zavarovanje z vidika socialne varnosti. Z magistrskim delom želimo poenostaviti delo zavarovalnim zastopnikom na terenu.
Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, bomo predstavili razvoj zavarovalništva v Sloveniji, opredelili temeljne naloge ter vlogo zavarovanj, predstavili, na katere načine delimo zavarovanja. Posebno pozornost smo namenili dejavnikom, ki vplivajo, da se mladi v starostni skupini do 35 let odločijo za zavarovanje, osebnim lastnostim zavarovalnega zastopnika ter primerjavi sodobnega načina prodaje s klasičnim.
V drugem, empiričnem delu, smo izvedli anonimno raziskavo med posamezniki v starostni skupini do 35 let. S pridobljenimi odgovori ustvarili predstavo o tem, kakšno mnenje imajo mladi o zavarovanjih, na podlagi česa so si mnenje izoblikovali, ali so že imeli srečanje z zavarovalnim zastopnikom, kakšna zavarovanja imajo urejena in ali o tem že sploh razmišljajo. Zanimalo nas je, ali že na kakršen koli način varčujejo za tretje življenjsko obdobje, za čas ko bodo v pokoju in ali se zavedajo, da morajo za svojo socialno varnost poskrbeti sami.
Ključne besede: zavarovalništvo, dejavniki, zavarovalni zastopnik, sodobna prodaja
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 918; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,57 MB) |
9. Polyurethanes for medical useTanja Pivec, Majda Sfiligoj-Smole, Petra Gašparič, Karin Stana-Kleinschek, 2017, pregledni znanstveni članek Opis: Polyurethanes are synthetic copolymers containing urethane linkages in their complex chemical structure. They consist of three monomers: a diisocyanate, a polyol and a chain extender, which enables the synthesis of an endless number of polyurethanes with different physicochemical and mechanical properties. The physicochemical properties of various polyurethanes are largely dependent on the conformation of polyols, which may contain two or more different polyols, stabilisers, catalysts, liquids or solid additives and, in the case of foams, foaming agents. Depending on the structure of the polyols, i.e. the length of the chain, structure of the units (aliphatic or aromatic), ester or ether groups, or functionalisation by hydroxyl groups, polyurethanes may be flexible or rigid, and therefore suitable for various applications. In addition to the physical and chemical structure of polyurethanes, this review paper specifically addresses their use in medicine, particularly in wound dressings, tissue engineering scaffolds and drug delivery with nanoparticles and nanocapsules, and provides guidelines for the development of new biodegradable polyurethane materials.
Ključne besede: segmented polyurethanes, chemical structure, reactants, medical applications
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1308; Prenosov: 391
Celotno besedilo (383,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. ZDRAVLJENJE Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI IN KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA Z REVMATOIDNIM ARTRITISOMJernej Gašparič, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za bolnike z revmatoidnim artritisom je bolečina spremljevalni dejavnik, ki jim omejuje vsakodnevne življenjske aktivnosti in jim znižuje kakovost življenja. Lahko jo sicer omilimo z zdravili, zato je v zadnjem času vedno večji poudarek na zdravljenju z biološkimi zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali zdravljenje z biološkimi zdravili zmanjša bolečino in izboljša kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili vprašalnik za merjenje funkcijskih zmožnosti bolnikov z revmatoidnim artritisom. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov, spremljanih pred zdravljenjem z biološkimi zdravili in po 12 mesecih zdravljenja z biološkimi zdravili. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS 20.0.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so se težave pri opravljanju dnevnih aktivnosti pri vseh dejavnostih, ki smo jih merili z vprašalnikom, pred začetkom jemanja bioloških zdravil (1. obisk) in po 12 mesecih statistično značilno (p<0,05) zmanjšale. Prav tako smo ugotovili, da se je statistično značilno zmanjšala (t=8,601; p=0,000) tudi bolečina po 12 mesecih jemanja bioloških zdravil.
Sklep: Zdravljenje z biološkimi zdravili spremeni kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom, saj jim določene kombinacije zdravil zmanjšajo bolečino in omogočijo boljšo gibljivost sklepov in aktivnost ter vključenost v vsakdanje življenje. Pri zdravljenju je potrebno upoštevati posameznega bolnika in slediti priporočenemu načinu zdravljenja.
Ključne besede: biološka zdravila, biološko zdravljenje, revmatoidni artritis, kakovost življenja, bolečina
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1424; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,05 MB) |
