| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovna in interesna združenja za otroke z motnjo avtističnega spekra
Lara Gašparić, 2021, magistrsko delo

Opis: Avtistična motnja je vseživljenjska razvojna motnja, katero se najpogosteje diagnosticira v otroštvu, večinoma v prvih treh letih. Zanjo so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije in komunikacije, pojavljanje stereotipnih oblik vedenja, interesov ali aktivnosti. Takšna oblika vedenja vpliva na možnost zadovoljevanja osnovnih človeških potreb kot tudi na skupno kvaliteto bivanja. Izjemnega pomena sta zgodnja obravnava in postavljanje diagnoze, tako da lahko otroka ob pravem času vključimo v sistem pravilne in kontinuirane rehabilitacije in izobraževanja. Potrebna je vsakodnevna skrb, ki spodbuja normalen razvoj otroka na vseh področjih življenja, spodbuja samostojnost in socializacijo kot tudi zatiranje neželenih oblik vedenja. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki, defektologi, logopedi, pedagogi, psihologi in psihiatri za otroško in mladostniško obdobje. Dokazano je, da je otroka s posebnimi potrebami najbolje čim prej integrirati v družbeno skupnost, saj bo na ta način odnos med družbeno skupnostjo in otrokom s posebnimi potrebami bolj produktiven. Integracija je varna pot proti stigmatizaciji oseb s posebnimi potrebami.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtistična motnja, Aspergerjev sindrom, pristopi, društva
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (573,93 KB)

2.
Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8-9 letnih otrocih
Lara Gašparić, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8–9-letnih otrocih je razdeljeno na tri dele: teoretični, praktični in empirični del. Teoretični del je razdeljen na tri sklope: naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu se osredotočimo na naravoslovje in zgodnje naravoslovje, navedene so tudi posebnosti naravoslovja. V tem sklopu je primerjava ciljev s področja naravoslovja med vrtcem, drugim in tretjim triletjem ter definicija gozda kot življenjskega prostora. Naslednji sklop zajema vsebino izkustvenega učenja, posebej so opisane tudi značilnosti 8- in 9-letnikov in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Geografski sklop je namenjen opisu mestne četrti Pobrežje. Natančneje je opisan tudi gozd Stražun, v katerem je sam eksperiment potekal. Po teoretičnem sledi praktični del, v katerem je predstavljen namen pedagoškega eksperimenta, podrobni učni pripravi, izvedbi in evalvaciji kontrolne in eksperimentalne skupine, kjer je kontrolna skupina izvajala svoje aktivnosti v računalniški učilnici, eksperimentalna pa v gozdu. Na koncu je empirični del, kjer je opisano, kako uspešni sta bili kontrolna in eksperimentalna skupina pri reševanju preverjanja znanja in preizkusa znanja. Zanimala nas je tako uspešnost pri reševanju celotnega preverjanja znanja in preizkusa znanja kot tudi uspešnost pri reševanju posameznih nalog. Ugotovili smo, da je v našem primeru kontrolna skupina, ki je pridobivala znanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, dosegla boljši uspeh kot eksperimentalna skupina, ki je pridobivala znanje z izkustvenim načinom učenja.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, gozd, informacijsko-komunikacijska tehnologija, mestna četrt Pobrežje.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1061; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici