1. Sanžermenska mirovna pogodba z Republiko Nemško Avstrijo v luči slovenskih in avstrijskih časnikov : magistrsko deloDušan Ivanišević, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava okoliščine in posledice, ki so Avstrijo 10. septembra 1919 pripeljale do podpisa sanžermenske mirovne pogodbe z zavezniki. Ta mirovna pogodba je formalno potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in omogočila nastanek Republike Nemške Avstrije. V nalogi sem se najprej osredotočil na razmere v Evropi po prvi svetovni vojni, omenil sem tudi življenjske, politične in gospodarske razmere, značilne za Avstrijo v obravnavanem obdobju in nato na mirovna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo na pariški mirovni konferenci za sklenitev sanžermenske mirovne pogodbe. S pomočjo virov in literature sem orisal najpomembnejše mirovne določbe in se nazadnje osredotočil na sprejetje sanžermenske mirovne pogodbe. Sanžermenska mirovna pogodba je Avstriji v 88. členu mirovne pogodbe prepovedovala združitev z Nemčijo in nalagala visoko plačilo vojne odškodnine, povzročene med prvo svetovno vojno. Avstrijska delegacija je zato nasprotovala podpisu mirovne pogodbe, vendar jo je bila na koncu prisiljena podpisati, prav tako jugoslovanska in romunska delegacija, ki sta se pritoževali nad določbami o zaščiti narodnih manjšin. Po podpisu sanžermenske mirovne pogodbe je bila Avstrija ekonomsko in gospodarsko oškodovana, saj je postala odvisna od zaveznikov, ki so jo oskrbovale s prehranskimi živili in industrijskimi surovinami.
Keywords: Nemška Avstrija, 1919, pariška mirovna konferenca, sanžermenska mirovna pogodba, avstrijska delegacija, jugoslovanska delegacija
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 233; Downloads: 26
 Full text (1,64 MB) |
2. Delovanje Zveze slovenskih vojakov v času med svetovnima vojnama na Slovenskem : magistrsko deloSara Hajdinac, 2022, master's thesis Abstract: Posledica prve svetovne vojne (1914–1918), prvega globalnega spopada, je bilo
ogromno število mrtvih, invalidnih in pogrešanih vojakov. Preživeli so potrebovali zadoščenje, ki so ga delno dobili tudi s komemoracijo padlih v vojni. Vsaj delno zadoščenje so preživelim prinašale tako komemoracije padlih v vojni kot tudi delovanje v okviru stanovskih zvez preživelih vojne. Magistrsko delo obravnava delovanje Zveze slovenskih vojakov (kasneje Zveze bojevnikov), slovenske veteranske organizacije iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zveza se je od svojega nastanka leta 1925 zavzemala za mir in »nepolitičnost«, prijateljstvo med člani (tako dobrovoljci kot avstroogrskimi vojaki), pieteto (skrb za vojne grobove, postavljanje spomenikov in spominskih plošč padlim) in spremembo invalidskega zakona ter skrbela za slovenske vojne invalide. Leta 1931 je Zveza začela izdajati društveni časnik Bojevnik (1931–1936). Leta 1934 se je slovenska Zveza bojevnikov za kratek čas povezala z jugoslovanskimi stanovskimi društvi v Združenje borcev Kraljevine Jugoslavije, imenovano tudi Boj, ki pa so ga oblasti prepovedale že leta 1935. Po letu 1936 je Zveza bojevnikov ponovno delovala samostojno. Njihov najvidnejši projekt je bila zagotovo načrtovana prenova prostora pred brezjansko baziliko, kamor bi bil postavljen tudi grob neznanega slovenskega vojaka. Projekt je ostal neuresničen in je zaradi začetka druge svetovne vojne aprila 1941 »utonil« v pozabo. Enako usodo je doživela Zveza
bojevnikov, ki je bila po okupaciji slovenskega ozemlja prepovedana skupaj z drugimi društvi.
Keywords: Zveza slovenskih vojakov, Zveza bojevnikov, veteranske organizacije, veteranska društva, prva svetovna vojna (1914–1918)
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 236; Downloads: 52
Full text (2,03 MB) |
3. Zgodovina šole na Zgornji Ložnici med letoma 1881 in 1961 : magistrsko deloManja Vivod Smolnikar, 2022, master's thesis Abstract: Začetek pouka na Venčeslu, kakor se je področje okoli Zgornje Ložnice nekdaj imenovalo, je prepleten z začetkom samostojnosti venčeseljske cerkve oziroma s časom, ko je leta 1785 postala samostojna kuracija. Maksimilijan Resnik, prvi znani samostojni kurat pri sv. Venčeslu, je začel poučevati otroke in nastala je nedeljska šola. Okoli leta 1850 ji je sledila zasebna šola, ki jo je vodil upokojeni učitelj Primož Felicijan Brölich. Pouk je po njegovi smrti začasno zamrl. Potreba po šoli na zgornjeložniškem je bila prisotna in kljub neugodnemu gmotnemu položaju kraja je ob prigovarjanju narodnih buditeljev leta 1881 nastala Enorazredna ljudska šola pri svetem Venčeslju. Prvi tukajšnji učitelj je bil Gabrijel Majcen, nato je bil na mesto stalnega učitelja nastavljen Ivan Povh, dolgoletni šolski upravitelj. Pouk je potekal v materinščini učencev, v slovenskem jeziku, poučevalo se je nemščino, s šolskim delom so bili povezani zakramenti (spoved, obhajilo, skušnja), praznovanja državnih praznikov so bila spremljana z obiski svetih maš. V letu 1895 je šolo prizadel potres, leto kasneje požar. V šolskem letu 1902/03 je bila Enorazredna ljudska šola Venčesl razširjena v dvorazrednico. Obdobje dvorazrednice je zaznamovala prva svetovna vojna, pouk je bil okrnjen in nereden. Pouk nemščine je po vojni zamenjal pouk srbohrvaščine in cirilice. Uvedlo se je novo ocenjevanje, obratno od dosedanjega, novost pri delu je bila tudi vpeljava šolskih izletov in ekskurzij. Leta 1924 je na mestu šolskega upravitelja upokojenega Ivana Povha nasledil njegov sin Stanko Povh. Z združitvijo bivših krajevnih političnih občin leta 1933 je število šoloobveznih otrok naraščalo in šola je bila avgusta 1935 razširjena v trirazrednico. V času okupacije se je na zgornjeložniški šoli pod nemškimi učitelji izvajal nemški pouk. Partizani so v noči iz so v noči iz 7. na 8. avgust 1944 šolsko poslopje zažgali, saj si je nemško vojaštvo nameravalo v njem urediti postojanko. Po vojni sta se na Venčesl vrnila slovenska učitelja, pouk je v neidealnih okoliščinah sprva potekal na prostem pod hrastom, kasneje v šolski baraki, ki je bila tudi središče kulturnega življenja. Leta 1955 so dobili novo šolsko zgradbo in uvedlo se je novo ime Osnovna šola Zgornja Ložnica. V sklopu reorganizacije osnovnih šol občine je bilo prejšnjih 16 šol združenih v 9 večjih in s 1. januarjem 1962 je bila ukinjena samostojnost Osnovne šole Zgornja Ložnica. Postala je podružnica in tako je ostalo do danes.
Keywords: Zgodovina osnovne šole, Venčesl, Zgornja Ložnica.
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 161; Downloads: 41
Full text (2,38 MB) |
4. Obznana in Zakon o zaščiti države : magistrsko deloŠtefan Hadalin, 2022, master's thesis Abstract: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država polna nasprotij, ki so močno vplivala na politično življenje v njej. Nestabilnost državne politike, ki so ji botrovala nasprotja med narodi, političnimi ideologijami in razlike med umevanjem države in njene ureditve, so se v političnem življenju udejanjala kot obdobje perpetualne krize, ki se je vlekla skozi celoten čas njenega obstoja. Med letoma 1918–1929 je kriza parlamentarizma doživljala razvoj, deloma kot učinek nevajenosti parlamentarnega pluralizma. Kot pomembna problematika tistega časa je bila revolucija v Rusiji, ki je sprožila obenem večje udejstvovanje delavskih gibanj in odpor proti taistemu udejstvovanju. V Kraljevini SHS je bilo delovanje Komunistične stranke Jugoslavije prepovedano z vladno uredbo znano kot Obznana konec decembra leta 1920, s sprejemom ustave julija 1921, pa je ta uredba bila nadomeščena z Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda. Obe uredbi sta pomenili poseg v državljanske pravice prepričanja in izražanja. Obe se kažeta kot smernici zakonodajnega razvoja, saj je mogoče korelativno povezati nastop kraljeve diktature leta 1929 s tema uredbama, ki sta kot eni izmed prvih na represiven način posegli v notranjo politiko države. Namen raziskave je preučiti učinke in posledice obeh, ter ugotoviti, kako oz. če sta uredbi vplivali na nadaljnji razvoj države, oziroma kako sta vplivali na nadaljnji politični diskurz in kasneje sprejeto zakonodajo do uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Temu v namen je analizirana zgodnja politika in kriza parlamentarizma Kraljevine SHS v letih 1920 in 1921 z nadaljnjim poudarkom na delovanju Komunistične partije Jugoslavije do leta 1928, posledice in učinki obeh uredb neposredno po njunem sprejetju ter razvoj represivne zakonodaje skozi čas do leta 1929. Politični diskurz je tako na vrhu Kraljevine SHS kot v Komunistični partiji doživel premike, in se je v obeh bližal agresivnejšemu oz. avtokratskemu delovanju, pri obeh premikih pa je možno zaznati posledice omenjenih uredb.
Keywords: Obznana, Kraljevina SHS, Zakon o zaščiti države, Komunistična partija Jugoslavije, politična zgodovina.
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 347; Downloads: 76
Full text (2,55 MB) |
5. Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko deloDarjan Lorenčič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Keywords: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 398; Downloads: 93
Full text (9,91 MB) |
6. Šestdeseta leta 19. stoletja in narodno gibanje v Prlekiji : magistrsko deloPetra Zemljič, 2019, master's thesis Abstract: Uvodna poglavja magistrske naloge so posvečena stanju raziskav in taborskemu gibanju na Slovenskem med leti 1868 in 1871. V teh poglavjih so podane informacije o evropskih vzorih in organizaciji ter kronološki pregled in skupne značilnosti slovenskih taborov, ki nam kot zgodovinski okvir omogočajo boljše razumevanje glavnine magistrske naloge, to je narodnega gibanja v Prlekiji v 60. letih 19. stoletja. Ta poglavja izpostavljajo dogodke, ki so predstavljali ključne prelomnice narodnega gibanja na prleških tleh ter jih postavljajo v širši politični kontekst.
Ohranjena korespondenca najvidnejših predstavnikov takratnega slovenskega intelektualnega življenja predstavlja osnovo za spoznavanje okoliščin, ki so pripeljale do taborov na Slovenskem. Za tematiko taborskega gibanja in taborov na območju Prlekije je bistvenega pomena ohranjeno (in skrbno popisano) arhivsko gradivo iz zapuščine Henrika Etbina Coste, ki ga hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, del pa tudi Arhiv Republike Slovenije. Prav to gradivo predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje takratnega političnega in kulturnega dogajanja.
Glavni viri, ki so bili uporabljeni pri pisanju magistrske naloge, so ohranjeno arhivsko gradivo o Valentinu Zarniku v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, Franu Levstiku in Josipu Vošnjaku v Arhivu Republike Slovenije ter Etbinom Henrikom Costo, kjer se del njegovega arhivskega gradiva prav tako nahaja v Arhivu Republike Slovenije, del pa v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Poleg ohranjene korespondence so pri raziskovanju pomagala pričevanja Josipa Vošnjaka v obliki njegovih zapisanih Spominov in številne strokovne publikacije.
Keywords: slovensko taborsko gibanje, tabori, prvi slovenski tabor, Prlekija, prleški narodnjaki.
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 298; Downloads: 38
Full text (1,29 MB) |
7. Snovanje baterijskega sklopa in elektronike za električno kolo : magistrsko deloRok Friš, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljen proces načrtovanja in izdelave baterijskega sklopa ter pripadajoče elektronike, ki je sestavni del električnega kolesa. To je izdelano za Tekmovanje v izdelavi kolesa, ki se izvaja v Mariboru. Zastavljene zahteve za zmožnosti električnega kolesa izvirajo iz zahtev tekmovanja in pri tem minimalno vplivajo na udobnost vožnje kolesarja. Naloga obravnava tudi oblikovanje in izdelavo ohišja za ustrezno vpetje in zaščito vseh elektronskih komponent. Sledi opis montaže komponent na kolo in testiranje delovanja strojne opreme. Predstavljen je programski del, ki skrbi za branje senzorjev električnega kolesa in pošiljanje podatkov o vožnji uporabniku na pametni telefon.
Keywords: Električno kolo, baterijski sklop, BMS, AEK
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 511; Downloads: 102
Full text (16,26 MB) |
8. Kaštelir : Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem2021 Abstract: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje.
Keywords: gradišča/kaštelirji, prazgodovina, arheologija, etnobotanika, arheobotanika, trajnostni turizem
Published in DKUM: 30.06.2021; Views: 710; Downloads: 38
 Link to file |
9. Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikovBorut Krog, 2020, master's thesis Abstract: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije.
Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti.
Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Published in DKUM: 17.05.2021; Views: 546; Downloads: 83
Full text (2,45 MB) |
10. Velika Britanija in Koroška, 1918–1920Janez Osojnik, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 655; Downloads: 146
Full text (769,73 KB) |
