| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 122
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
DR. ROSINA FRAN - NARODNI BOREC
Matej Kuhar, 2009, diplomsko delo

Opis: Dr. Rosina Fran (1863—1924) je pomembna osebnost na področju narodnostnega boja Slovencev ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Pred 1. svetovno vojno je bil slogaško usmerjen, svoje delo je usmeril predvsem v pravice slovenskega naroda. Na svoji življenjski poti se je vedno vključeval v javno življenje slovenskega ljudstva, in to vse od svojega študija na Dunaju, do njegovega prvega službovanja v Novem mestu, ob preselitvi v Celje, v Ljutomer in nazadnje v Mariboru. V svojem času se je aktivno vključeval v delo društva Sokol, pravzaprav je bil soustvarjalec društev Sokol na Slovenskem, prav tako pa je imel tudi posluh za preprostega človeka ter njegove potrebe, saj je s svojim delom v Posojilnici poskušal obvarovati slovenskega kmeta pred oderuškimi obrestmi nemških mogotcev. Razmere ob koncu 1. svetovne vojne so prinesle slovenskemu narodu priložnost za ustanovitev nove države SHS, pri kateri je tudi aktivno sodeloval kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko, in to kljub sladkorni bolezni, ki ga je močno prizadela ob prestajanju zapora ob izbruhu prve svetovne vojne. Dr. Rosina je bil narodni borec, spadal je med narodne zanesenjake, ki so z vnemo ustvarjali novo državo.
Ključne besede: Diplomsko delo, dr. Rosina Fran, narodnostni boj, Sokoli, slovensko uradovanje, Narodni svet za Štajersko
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2262; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

6.
PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA
Maja Varga, 2009, diplomsko delo

Opis: Jehovove priče so ljudem znane po vsem svetu. Njihovo oznanjevanje in način čaščenja najdemo v vseh nacionalnih in rasnih skupinah, med mladimi in starejšimi, v vseh ekonomskih in izobrazbenih nivojih človeške družbe. Njihova gorečnost za oznanjevanje Božjega kraljestva je naredila vtis na mnoge ljudi, celo kritike. Se ne vmešavajo v politiko, a vendar zelo spoštujejo oblasti. Ljubezen, ki jo imajo med seboj in do drugih, navdaja ljudi z željo, da bi bilo več takšnih ljudi na zemlji. Kljub temu se mnogi vprašujejo: »Kdo so pravzaprav Jehovove priče?«, »Zakaj so ljudi, ki so znani po poštenosti in vdanosti, oblasti preganjale?« V svoji diplomski nalogi z naslovom PREGANJANJE JEHOVOVIH PRIČ NA SLOVENSKEM V ČASU KOMUNIZMA sem v prvem delu najprej predstavila Jehovove priče in njihovo verovanje, njihov razvoj v svetu ter razvoj na Slovenskem. V tem sklopu naloge sem prav tako predstavila politične razmere v Sloveniji po letu 1945. V drugem delu naloge obravnavam preganjanje Jehovovih prič pod komunističnim režimom, največjo pozornost pa sem usmerila na preganjanje v kasnejšem obdobju, po letu 1975, ko je komunistična oblast kršila človeške pravice, zapisane v Deklaraciji človekovih pravic. Pri mnogih Jehovovih pričah so bile kratene človekove pravice, s tem da so jih obsojali na zaporne kazni zaradi njihovega verskega prepričanja, ker niso hoteli odslužiti vojaškega roka ali pa se udeležiti orožnih vaj. Skozi intervjuje preganjancev sem predstavila njihove zgodbe in preizkušnje, ki so jih tisti čas zaradi ugovora vesti doživljali. Predstavila sem tudi Ustavo in ugovor vesti ter pobude civilnega služenja vojske s strani mirovnih gibanj, ki so bila po letu 1980 še posebej aktivna. Številne komentarje in novice, ki sem jih uporabila glede preganjanja Jehovovih prič zaradi odklanjanja orožja in uniforme, neodzivanja vpoklicu v vojsko ter odklanjanja služenja vojaškega roka, pobude in razprave o civilnem služenju vojaškega roka, o Ustavi in ugovoru vesti, sem našla v časniku Večer in Delo ter informativnem tedniku Dela Teleks . Največ novic in komentarjev pa sem našla v reviji Mladina , nekaj v 7D ter tudi v Dnevniku . Pregledala sem fond AS 1444 Republiškega senata za prekrške, škatla 1 -26. Iskala sem prekrške Jehovovih prič v zgodnjih obdobjih od leta 1952 dalje, vendar žal nisem našla ničesar. Ravno v tistem času so del arhiva obnavljali in ga selili, zato je bilo delo oteženo. V zgodovinskem arhivu Ljubljana sem pregledala fond K in II škatlo 14, ki je vsebovala nekaj dokumentov vojaškega sodišča od leta 1948 do leta 1979. Tudi med njimi nisem našla ničesar.
Ključne besede: Jehovove priče, komunistični režim, preganjanje, človeške pravice, civilno služenje, odškodnina, ugovor vesti
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2758; Prenosov: 355 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

7.
DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI MARIBOR LETA 1941 V LUČI MARBURGER ZEITUNG
Rajmund Lampreht, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtor opisuje dogodke, ki so bili ključni za dogajanje v Mariboru leta 1941. Prične s samim zaostrovanjem razmer, ko je že jasno, da Kraljevina Jugoslavija ne bo mogla ostati nevtralna. Po pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu pride do državnega udara, ki odnese kneza Pavla. Njegovo mesto zasede mladoletni kralj Peter II. S tem se kolesje dogodkov že zavrti in 6. aprila pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo s strani sil Osi. Hitri kapitulaciji Kraljevine Jugsolavije sledi hitra vzpostavitev nemške civilne uprave v Mariboru pod vodstvom dr. Uiberreitherja. Nemška civilna uprava začne takoj delati po že vnaprej pripravljenih smernicah.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, Maribor, Spodnja Štajerska, leto 1941, nemška civilna uprava, Uiberreither, gledališče, preskrba, narodnoosvobodilni boj, deportacije, izselitev.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2943; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

8.
PRIKLJUČITEV PREKMURJA H KRALJEVINI SHS V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Jože Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine SHS.
Ključne besede: priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS, časniki, Murska republika, Matija Slavič, Jožef Klekl st., razmejitvena komisija
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 5039; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

9.
BOJ ZA SLOVENSKO SEVERNO MEJO 1918-1920
Sara Klokočovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu prve svetovne vojne smo Slovenci s koroškim plebiscitom izgubili Koroško, z Rapalsko mirovno pogodbo pa Primorsko. Te izgube sta z vidika ohranjevanja narodove celote ublažila le zasedba slovenskega narodnega mejnega območja na Štajerskem novembra 1918 in priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Mariboru in severno od njega je pogumno in odločno nastopil Rudolf Maister, ki ga je Narodni svet pooblastil, da je z vojaki prevzel mesto in vso vojsko v severovzhodni Sloveniji. Kljub nasprotovanju vlade v Ljubljani so bili Maistrovi prostovoljci tisti, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Prav tako je narodna zavest pomagala k zmagi generala Maistra in slovenskih železničarjev, da je bila zlomljena stavka na železnici, ki je imela namen zadušiti slovensko vojsko v mestu in onemogočiti promet. Vojaška in politična zasluga Maistrovih borcev je, da so s svojim bojem rešili za Slovenijo štajersko Podravje in od Koroške Mežiško dolino. Brez njih bi izgubili večji del Spodnje Štajerske, tako kot smo izgubili Koroško.
Ključne besede: deklaracijsko gibanje, državni prevrat, mobilizacija, boj za slovensko severno mejo, Rudolf Maister, boji za Radgono, Koroška v prevratnem času, koroški plebiscit, propaganda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4404; Prenosov: 862
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
SLOVENCI NA POLETNIH OLIMPIJSKIH IGRAH V ČASU MED OBEMA VOJNAMA
Petra Marčič, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo »Slovenci na poletnih olimpijskih igrah v času med obema vojnama« prikazuje, da so že v tem času bili slovenski športniki v samem vrhu in so se lahko merili uspešno na olimpijskih igrah. Slovenski športniki so v tem času nastopali v okviru Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Olimpijske igre so med obema vojnama potekale v Antwerpnu leta 1920, kjer je prvič zaplapolala olimpijska zastava; v Parizu leta 1924, kjer je prvič potekal neposredni radijski prenos z lahkoatletskih tekem. Amsterdamske igre leta 1928 so zaznamovale ženske tekmovalke, ki so prvič dobile pravico nastopa v atletiki. Edine olimpijske igre, na katerih nismo imeli nobenega predstavnika so bile v Los Angelesu leta 1932. Zaradi posledic gospodarske krize leta 1929 niso imeli dovolj finančnih sredstev. Najbolj odmevne pa so bile zadnje olimpijske igre pred drugo svetovno vojno v Berlinu, kjer se je že čutila nacistična vlada Adolfa Hitlerja. Na vseh olimpijskih igrah so bili slovenski športniki zelo uspešni, na kar kažejo medalje, ki so jih osvojili. Skupaj so jih osvojili osem, med njimi največ Leon Štukelj, ki je še danes naš najuspešnejši olimpionik. Olimpijskih iger pa so se začele udeleževati tudi ženske. Že takrat so slovenski športniki v svetu opozorili nase.
Ključne besede: olimpijske igre, olimpijske discipline, Antwerpen 1920, Pariz 1924, Amsterdam 1928, Los Angeles 1932, Berlin 1936, Leon Štukelj
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3221; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1001,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici