| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovanje Zveze slovenskih vojakov v času med svetovnima vojnama na Slovenskem : magistrsko delo
Sara Hajdinac, 2022, magistrsko delo

Opis: Posledica prve svetovne vojne (1914–1918), prvega globalnega spopada, je bilo ogromno število mrtvih, invalidnih in pogrešanih vojakov. Preživeli so potrebovali zadoščenje, ki so ga delno dobili tudi s komemoracijo padlih v vojni. Vsaj delno zadoščenje so preživelim prinašale tako komemoracije padlih v vojni kot tudi delovanje v okviru stanovskih zvez preživelih vojne. Magistrsko delo obravnava delovanje Zveze slovenskih vojakov (kasneje Zveze bojevnikov), slovenske veteranske organizacije iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zveza se je od svojega nastanka leta 1925 zavzemala za mir in »nepolitičnost«, prijateljstvo med člani (tako dobrovoljci kot avstroogrskimi vojaki), pieteto (skrb za vojne grobove, postavljanje spomenikov in spominskih plošč padlim) in spremembo invalidskega zakona ter skrbela za slovenske vojne invalide. Leta 1931 je Zveza začela izdajati društveni časnik Bojevnik (1931–1936). Leta 1934 se je slovenska Zveza bojevnikov za kratek čas povezala z jugoslovanskimi stanovskimi društvi v Združenje borcev Kraljevine Jugoslavije, imenovano tudi Boj, ki pa so ga oblasti prepovedale že leta 1935. Po letu 1936 je Zveza bojevnikov ponovno delovala samostojno. Njihov najvidnejši projekt je bila zagotovo načrtovana prenova prostora pred brezjansko baziliko, kamor bi bil postavljen tudi grob neznanega slovenskega vojaka. Projekt je ostal neuresničen in je zaradi začetka druge svetovne vojne aprila 1941 »utonil« v pozabo. Enako usodo je doživela Zveza bojevnikov, ki je bila po okupaciji slovenskega ozemlja prepovedana skupaj z drugimi društvi.
Ključne besede: Zveza slovenskih vojakov, Zveza bojevnikov, veteranske organizacije, veteranska društva, prva svetovna vojna (1914–1918)
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Zgodovina šole na Zgornji Ložnici med letoma 1881 in 1961 : magistrsko delo
Manja Vivod Smolnikar, 2022, magistrsko delo

Opis: Začetek pouka na Venčeslu, kakor se je področje okoli Zgornje Ložnice nekdaj imenovalo, je prepleten z začetkom samostojnosti venčeseljske cerkve oziroma s časom, ko je leta 1785 postala samostojna kuracija. Maksimilijan Resnik, prvi znani samostojni kurat pri sv. Venčeslu, je začel poučevati otroke in nastala je nedeljska šola. Okoli leta 1850 ji je sledila zasebna šola, ki jo je vodil upokojeni učitelj Primož Felicijan Brölich. Pouk je po njegovi smrti začasno zamrl. Potreba po šoli na zgornjeložniškem je bila prisotna in kljub neugodnemu gmotnemu položaju kraja je ob prigovarjanju narodnih buditeljev leta 1881 nastala Enorazredna ljudska šola pri svetem Venčeslju. Prvi tukajšnji učitelj je bil Gabrijel Majcen, nato je bil na mesto stalnega učitelja nastavljen Ivan Povh, dolgoletni šolski upravitelj. Pouk je potekal v materinščini učencev, v slovenskem jeziku, poučevalo se je nemščino, s šolskim delom so bili povezani zakramenti (spoved, obhajilo, skušnja), praznovanja državnih praznikov so bila spremljana z obiski svetih maš. V letu 1895 je šolo prizadel potres, leto kasneje požar. V šolskem letu 1902/03 je bila Enorazredna ljudska šola Venčesl razširjena v dvorazrednico. Obdobje dvorazrednice je zaznamovala prva svetovna vojna, pouk je bil okrnjen in nereden. Pouk nemščine je po vojni zamenjal pouk srbohrvaščine in cirilice. Uvedlo se je novo ocenjevanje, obratno od dosedanjega, novost pri delu je bila tudi vpeljava šolskih izletov in ekskurzij. Leta 1924 je na mestu šolskega upravitelja upokojenega Ivana Povha nasledil njegov sin Stanko Povh. Z združitvijo bivših krajevnih političnih občin leta 1933 je število šoloobveznih otrok naraščalo in šola je bila avgusta 1935 razširjena v trirazrednico. V času okupacije se je na zgornjeložniški šoli pod nemškimi učitelji izvajal nemški pouk. Partizani so v noči iz so v noči iz 7. na 8. avgust 1944 šolsko poslopje zažgali, saj si je nemško vojaštvo nameravalo v njem urediti postojanko. Po vojni sta se na Venčesl vrnila slovenska učitelja, pouk je v neidealnih okoliščinah sprva potekal na prostem pod hrastom, kasneje v šolski baraki, ki je bila tudi središče kulturnega življenja. Leta 1955 so dobili novo šolsko zgradbo in uvedlo se je novo ime Osnovna šola Zgornja Ložnica. V sklopu reorganizacije osnovnih šol občine je bilo prejšnjih 16 šol združenih v 9 večjih in s 1. januarjem 1962 je bila ukinjena samostojnost Osnovne šole Zgornja Ložnica. Postala je podružnica in tako je ostalo do danes.
Ključne besede: Zgodovina osnovne šole, Venčesl, Zgornja Ložnica.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 64; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Obznana in Zakon o zaščiti države : magistrsko delo
Štefan Hadalin, 2022, magistrsko delo

Opis: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država polna nasprotij, ki so močno vplivala na politično življenje v njej. Nestabilnost državne politike, ki so ji botrovala nasprotja med narodi, političnimi ideologijami in razlike med umevanjem države in njene ureditve, so se v političnem življenju udejanjala kot obdobje perpetualne krize, ki se je vlekla skozi celoten čas njenega obstoja. Med letoma 1918–1929 je kriza parlamentarizma doživljala razvoj, deloma kot učinek nevajenosti parlamentarnega pluralizma. Kot pomembna problematika tistega časa je bila revolucija v Rusiji, ki je sprožila obenem večje udejstvovanje delavskih gibanj in odpor proti taistemu udejstvovanju. V Kraljevini SHS je bilo delovanje Komunistične stranke Jugoslavije prepovedano z vladno uredbo znano kot Obznana konec decembra leta 1920, s sprejemom ustave julija 1921, pa je ta uredba bila nadomeščena z Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda. Obe uredbi sta pomenili poseg v državljanske pravice prepričanja in izražanja. Obe se kažeta kot smernici zakonodajnega razvoja, saj je mogoče korelativno povezati nastop kraljeve diktature leta 1929 s tema uredbama, ki sta kot eni izmed prvih na represiven način posegli v notranjo politiko države. Namen raziskave je preučiti učinke in posledice obeh, ter ugotoviti, kako oz. če sta uredbi vplivali na nadaljnji razvoj države, oziroma kako sta vplivali na nadaljnji politični diskurz in kasneje sprejeto zakonodajo do uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Temu v namen je analizirana zgodnja politika in kriza parlamentarizma Kraljevine SHS v letih 1920 in 1921 z nadaljnjim poudarkom na delovanju Komunistične partije Jugoslavije do leta 1928, posledice in učinki obeh uredb neposredno po njunem sprejetju ter razvoj represivne zakonodaje skozi čas do leta 1929. Politični diskurz je tako na vrhu Kraljevine SHS kot v Komunistični partiji doživel premike, in se je v obeh bližal agresivnejšemu oz. avtokratskemu delovanju, pri obeh premikih pa je možno zaznati posledice omenjenih uredb.
Ključne besede: Obznana, Kraljevina SHS, Zakon o zaščiti države, Komunistična partija Jugoslavije, politična zgodovina.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 167; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

4.
Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko delo
Darjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (9,91 MB)

5.
Šestdeseta leta 19. stoletja in narodno gibanje v Prlekiji : magistrsko delo
Petra Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvodna poglavja magistrske naloge so posvečena stanju raziskav in taborskemu gibanju na Slovenskem med leti 1868 in 1871. V teh poglavjih so podane informacije o evropskih vzorih in organizaciji ter kronološki pregled in skupne značilnosti slovenskih taborov, ki nam kot zgodovinski okvir omogočajo boljše razumevanje glavnine magistrske naloge, to je narodnega gibanja v Prlekiji v 60. letih 19. stoletja. Ta poglavja izpostavljajo dogodke, ki so predstavljali ključne prelomnice narodnega gibanja na prleških tleh ter jih postavljajo v širši politični kontekst. Ohranjena korespondenca najvidnejših predstavnikov takratnega slovenskega intelektualnega življenja predstavlja osnovo za spoznavanje okoliščin, ki so pripeljale do taborov na Slovenskem. Za tematiko taborskega gibanja in taborov na območju Prlekije je bistvenega pomena ohranjeno (in skrbno popisano) arhivsko gradivo iz zapuščine Henrika Etbina Coste, ki ga hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, del pa tudi Arhiv Republike Slovenije. Prav to gradivo predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje takratnega političnega in kulturnega dogajanja. Glavni viri, ki so bili uporabljeni pri pisanju magistrske naloge, so ohranjeno arhivsko gradivo o Valentinu Zarniku v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, Franu Levstiku in Josipu Vošnjaku v Arhivu Republike Slovenije ter Etbinom Henrikom Costo, kjer se del njegovega arhivskega gradiva prav tako nahaja v Arhivu Republike Slovenije, del pa v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Poleg ohranjene korespondence so pri raziskovanju pomagala pričevanja Josipa Vošnjaka v obliki njegovih zapisanih Spominov in številne strokovne publikacije.
Ključne besede: slovensko taborsko gibanje, tabori, prvi slovenski tabor, Prlekija, prleški narodnjaki.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Kaštelir : Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem
2021

Opis: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje.
Ključne besede: gradišča/kaštelirji, prazgodovina, arheologija, etnobotanika, arheobotanika, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 560; Prenosov: 31
URL Povezava na datoteko

7.
Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov
Borut Krog, 2020, magistrsko delo

Opis: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 425; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

8.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 509; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (769,73 KB)

9.
Glasba kot propaganda v času 1. in 2. svetovne vojne na Slovenskem
Petra Grabrovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Svetovni vojni prve polovice 20. stoletja sta imeli močne vplive na različne segmente življenja, katerim se ni mogla izogniti niti glasba. Moč glasbe in pesmi so kaj kmalu spoznali tudi vojaški in politični strategi, ki so jih pričeli uporabljati v vojnih obdobjih v propagandne namene. Glasba je stalna spremljevalka človeka, uporablja se ob trenutkih veselja in ob trenutkih žalosti. Vsekakor je moč glasbe v moralnem smislu zelo velika, kar se je še posebej izkazalo v vojnih časih, ko so si ljudje v težkih trenutkih krepili moralo z zapeto pesmijo. V pesmih iz obdobja prve in druge svetovne vojne, ki so živele med slovenskim narodom pa je moč zaslediti tudi drobce propagande, katere funkcija je širiti informacije in ideje z namenom, da bi se le-te uresničile. Najnežnejši način tega je bilo širjenje preko glasbe. Izražanje besedil z melodijo je efektivnejše kakor zgolj branje besedil. Z melodijo so prikazana čustva, ki so jih želeli izraziti izvajalci ali so jih pri izvajalcih želeli vzbuditi nadrejeni. Obdobji obeh vojn na Slovenskem se razlikujeta, kakor se razlikujejo tudi pesmi, ki so bile izvajane v teh obdobjih. Sledeče delo prikazuje propagando, ki je bila uporabljena in zasledena v pesmih slovenskega naroda in prikazuje razlike, ki so se zgodile med slovenskim narodom v obdobju enaintridesetih let. Na eni strani imamo v obdobju prve svetovne vojne enoten slovenski narod, ki se bori za en cilj – obrambo lastne domovine, na drugi strani pa imamo v obdobju druge svetovne vojne prikazano razklanost slovenskega naroda. Pesmi prikazujejo zgodovino slovenskega naroda prve polovice 20. stoletja na intimnejši ravni, ki pa je velikokrat prezrto.
Ključne besede: glasba kot propaganda, moč pesmi, slovenske pesmi prve svetovne vojne, slovenske partizanske pesmi, domobranske pesmi.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 693; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

10.
Zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018
Špela Chomicki, 2020, magistrsko delo

Opis: Skozi zgodovino se je v človeški družbi oblikovalo veliko kompleksnih družbenih pojavov, med katere sodi tudi šport, ki se je s svojimi panogami oblikoval v skladu z družbenimi in političnimi spremembami. Zgodovinskemu razvoju atletike lahko sledimo od časov antične Grčije, ki se je v moderno športno panogo razvila tekom 19. stoletja. Razvoj športa in atletike na Slovenskem v 20. stoletju je sledil razvoju v Evropi in se oblikoval skladno s političnimi dogodki, s spremembami družbenega reda, s pojavom množične kulture in prostega časa. Magistrsko delo prikazuje zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018. Njen začetek iščemo nekje na začetku 20. stoletja, ko sta delovali društvi Sokol in Orel, čeprav nista gojili samo atletskih disciplin. V obdobju pred Veliko vojno je na Ptuju delovalo tudi nemško telovadno društvo oziroma Turnverein. Dejavnosti društev so bile prvič prekinjene med prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama je na Ptuju delovalo več športnih društev, za razvoj atletike pa so bila pomembna Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel in Športni klub Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1919. V Športnem klubu Ptuj so ustanovili več sekcij, med njimi tudi atletsko, kar danes velja za začetek organizirane atletike na Ptuju. Društveno delovanje je bilo ponovno prekinjeno med drugo svetovno vojno. Obdobje po drugi svetovni vojni je nato vodilo v pospešen razvoj atletike. Šele po letu 1945 smo na Ptuju lahko priča procesu vse večje specializacije in profesionalizacije tako v atletiki kot v športu nasploh. Glavno gonilo razvoja atletike je na Ptuju vse do leta 1980 predstavljalo Telesno-vzgojno društvo Partizan (dalje: TVD Partizan) z močno atletsko sekcijo. Z leti je sekcija postala vse uspešnejša in na njenih temeljih so 29. februarja 1980 ustanovili Atletski klub Ptuj (dalje: AK Ptuj). Jedro pričujočega magistrskega dela predstavlja razvoj AK Ptuj do razpada Jugoslavije, ustanovitve samostojne države Slovenije in delovanje kluba do danes. V letu ustanovitve kluba je začel svojo športno kariero ptujski olimpijec Mirko Vindiš, po katerem nosi ime atletska šola, ustanovljena leta 2003. Istega leta je bila izvedena prenova Mestnega stadiona Ptuj s preplastitvijo atletske steze z umetno maso in ureditvijo nove opreme, za kar so si v AK Ptuj prizadevali vse od ustanovitve v letu 1980. V obdobju po obnovi stadiona je prišlo do večje specializacije in profesionalizacije znotraj AK Ptuj, ki ima danes mladinsko, člansko in veteransko sekcijo.
Ključne besede: zgodovina atletike, zgodovinski razvoj atletike na Ptuju, Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel, Športni klub Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Partizan Ptuj, Atletski klub Ptuj, rezultati ptujskih atletov in atletinj
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 737; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici