| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 127
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kaštelir
2021

Abstract: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje.
Keywords: gradišča/kaštelirji, prazgodovina, arheologija, etnobotanika, arheobotanika, trajnostni turizem
Published: 30.06.2021; Views: 55; Downloads: 6
URL Link to file

2.
Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov
Borut Krog, 2020, master's thesis

Abstract: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Published: 17.05.2021; Views: 79; Downloads: 20
.pdf Full text (2,45 MB)

3.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published: 03.02.2021; Views: 95; Downloads: 31
.pdf Full text (769,73 KB)

4.
Glasba kot propaganda v času 1. in 2. svetovne vojne na Slovenskem
Petra Grabrovec, 2020, master's thesis

Abstract: Svetovni vojni prve polovice 20. stoletja sta imeli močne vplive na različne segmente življenja, katerim se ni mogla izogniti niti glasba. Moč glasbe in pesmi so kaj kmalu spoznali tudi vojaški in politični strategi, ki so jih pričeli uporabljati v vojnih obdobjih v propagandne namene. Glasba je stalna spremljevalka človeka, uporablja se ob trenutkih veselja in ob trenutkih žalosti. Vsekakor je moč glasbe v moralnem smislu zelo velika, kar se je še posebej izkazalo v vojnih časih, ko so si ljudje v težkih trenutkih krepili moralo z zapeto pesmijo. V pesmih iz obdobja prve in druge svetovne vojne, ki so živele med slovenskim narodom pa je moč zaslediti tudi drobce propagande, katere funkcija je širiti informacije in ideje z namenom, da bi se le-te uresničile. Najnežnejši način tega je bilo širjenje preko glasbe. Izražanje besedil z melodijo je efektivnejše kakor zgolj branje besedil. Z melodijo so prikazana čustva, ki so jih želeli izraziti izvajalci ali so jih pri izvajalcih želeli vzbuditi nadrejeni. Obdobji obeh vojn na Slovenskem se razlikujeta, kakor se razlikujejo tudi pesmi, ki so bile izvajane v teh obdobjih. Sledeče delo prikazuje propagando, ki je bila uporabljena in zasledena v pesmih slovenskega naroda in prikazuje razlike, ki so se zgodile med slovenskim narodom v obdobju enaintridesetih let. Na eni strani imamo v obdobju prve svetovne vojne enoten slovenski narod, ki se bori za en cilj – obrambo lastne domovine, na drugi strani pa imamo v obdobju druge svetovne vojne prikazano razklanost slovenskega naroda. Pesmi prikazujejo zgodovino slovenskega naroda prve polovice 20. stoletja na intimnejši ravni, ki pa je velikokrat prezrto.
Keywords: glasba kot propaganda, moč pesmi, slovenske pesmi prve svetovne vojne, slovenske partizanske pesmi, domobranske pesmi.
Published: 09.11.2020; Views: 197; Downloads: 43
.pdf Full text (2,18 MB)

5.
Zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018
Špela Chomicki, 2020, master's thesis

Abstract: Skozi zgodovino se je v človeški družbi oblikovalo veliko kompleksnih družbenih pojavov, med katere sodi tudi šport, ki se je s svojimi panogami oblikoval v skladu z družbenimi in političnimi spremembami. Zgodovinskemu razvoju atletike lahko sledimo od časov antične Grčije, ki se je v moderno športno panogo razvila tekom 19. stoletja. Razvoj športa in atletike na Slovenskem v 20. stoletju je sledil razvoju v Evropi in se oblikoval skladno s političnimi dogodki, s spremembami družbenega reda, s pojavom množične kulture in prostega časa. Magistrsko delo prikazuje zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018. Njen začetek iščemo nekje na začetku 20. stoletja, ko sta delovali društvi Sokol in Orel, čeprav nista gojili samo atletskih disciplin. V obdobju pred Veliko vojno je na Ptuju delovalo tudi nemško telovadno društvo oziroma Turnverein. Dejavnosti društev so bile prvič prekinjene med prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama je na Ptuju delovalo več športnih društev, za razvoj atletike pa so bila pomembna Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel in Športni klub Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1919. V Športnem klubu Ptuj so ustanovili več sekcij, med njimi tudi atletsko, kar danes velja za začetek organizirane atletike na Ptuju. Društveno delovanje je bilo ponovno prekinjeno med drugo svetovno vojno. Obdobje po drugi svetovni vojni je nato vodilo v pospešen razvoj atletike. Šele po letu 1945 smo na Ptuju lahko priča procesu vse večje specializacije in profesionalizacije tako v atletiki kot v športu nasploh. Glavno gonilo razvoja atletike je na Ptuju vse do leta 1980 predstavljalo Telesno-vzgojno društvo Partizan (dalje: TVD Partizan) z močno atletsko sekcijo. Z leti je sekcija postala vse uspešnejša in na njenih temeljih so 29. februarja 1980 ustanovili Atletski klub Ptuj (dalje: AK Ptuj). Jedro pričujočega magistrskega dela predstavlja razvoj AK Ptuj do razpada Jugoslavije, ustanovitve samostojne države Slovenije in delovanje kluba do danes. V letu ustanovitve kluba je začel svojo športno kariero ptujski olimpijec Mirko Vindiš, po katerem nosi ime atletska šola, ustanovljena leta 2003. Istega leta je bila izvedena prenova Mestnega stadiona Ptuj s preplastitvijo atletske steze z umetno maso in ureditvijo nove opreme, za kar so si v AK Ptuj prizadevali vse od ustanovitve v letu 1980. V obdobju po obnovi stadiona je prišlo do večje specializacije in profesionalizacije znotraj AK Ptuj, ki ima danes mladinsko, člansko in veteransko sekcijo.
Keywords: zgodovina atletike, zgodovinski razvoj atletike na Ptuju, Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel, Športni klub Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Partizan Ptuj, Atletski klub Ptuj, rezultati ptujskih atletov in atletinj
Published: 09.11.2020; Views: 205; Downloads: 25
.pdf Full text (5,14 MB)

6.
Josip Urbanija - kipar in črnovojnik
Karin Šmid, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče magistrskega dela sta skoraj v celoti prezrto življenje in delo kiparja in črnovojnika Josipa Urbanije (1877–1943). V Ljubljani rojeni kipar, ki se je po prvi svetovni vojni za stalno naselil na Dunaju, je v slovenski umetnostnozgodovinski literaturi ostal na robu raziskovalnega interesa. Obravnava njegovega življenja, opusa in sloga se je doslej osredotočala na čas do leta 1914. Leta od 1914 do 1918 so za skoraj vse evropsko prebivalstvo, hkrati pa še veliko svetovnega, pomenila posebno težko obdobje. Prva svetovna vojna je zarezala v njihovo ustaljeno življenje in vojnim razmeram so se morali ljudje v večji ali manjši meri prilagoditi. Kipar Josip Urbanija je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko kot vojak črnovojnik, ampak je vseeno uspel nadaljevati svoje ustvarjanje tekom vojnih let. V magistrskem delu bomo predstavili možnosti likovnega udejstvovanja med vojno, s poudarkom na izkušnji Slovencev, osredotočili pa se bomo tudi na izkušnjo črnovojnikov, prav tako s poudarkom na slovenskem pogledu. Krajino so poleg front spreminjali tudi javni spomeniki. Ti so nastajali predvsem iz potrebe po obeleženju žrtev vojne, pa tudi kot spomin na požrtvovalnost ostalih vojakov, ki so se vojskovali na fronti in delovali v zaledju. Josip Urbanija je s svojima spomenikoma pustil sled v Bosni, spomeniki iz vojnega časa pa so ohranjeni tudi v Sloveniji, v neposrednem zaledju soške fronte. Predstavili bomo ikonografijo spomenikov in njihove oblikovne rešitve. Smrt ni prizanašala tudi v zaledju, kjer so Slovenci leta 1917 izgubili pomembno javno osebo, Janeza Evangelista Kreka (1865–1917). Njegov prezgodnji odhod iz javnega življenja je odmeval po vseh slovenskih časnikih in revijah, ki so Kreku pripisovali mnogo zaslug za slovenski narod. Prek analize nekrologov bomo predstavili podobo Janeza Evangelista Kreka ob njegovi smrti, hkrati pa to povezali s postavljanjem njegovega nagrobnega spomenika in poskusom postavitve spomenika v Ljubljani. V raziskavo so bili prvič pritegnjeni arhivski dokumenti odbora za Krekov spomenik, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
Keywords: Josip Urbanija, prva svetovna vojna, črnovojniki, spomeniška plastika, nagrobna plastika, Janez Evangelist Krek
Published: 13.11.2019; Views: 534; Downloads: 118
.pdf Full text (3,23 MB)

7.
Služba državne varnosti in njeno spremljanje britanske obveščevalne službe v Socialistični republiki Sloveniji
Tadeja Melanšek, 2019, master's thesis

Abstract: V pričujoči magistrski nalogi je obravnavano spremljanje delovanja britanske obveščevalne službe na ozemlju nekdanje SR Slovenije med letoma 1966 in 1988 s strani slovenske Službe državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razumevanja teme je najprej predstavljena zgodovina obeh varnostno-obveščevalnih služb. Pri tem je izpostavljena zgodovina jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe, s poudarkom na njeni organizaciji v SR Sloveniji. Podrobneje je v magistrski nalogi predstavljen njen razvoj iz Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) v Upravo državne varnosti (UDV) in naposled reorganizacijo slednje v SDV. V nalogi so podrobneje opisane tudi metode, sredstva in organizacijska struktura slovenske SDV. Pregledu zgodovin obeh obveščevalnih služb in njuni primerjavi sledi osrednji del magistrske naloge: analiza spremljanja britanske obveščevalne službe s strani slovenske SDV. V tem delu je predstavljeno tudi spremljanje britanskih državljanov v SR Sloveniji. Obravnavana tematika je v slovenskem zgodovinopisju še povsem neraziskana.
Keywords: Služba državne varnosti (SDV), britanske obveščevalne službe, obveščevalne službe, Jugoslavija, Socialistična republika (SR) Slovenija.
Published: 24.09.2019; Views: 512; Downloads: 132
.pdf Full text (1,05 MB)

8.
Vloga slovenske ženske med prvo svetovno vojno
Nuša Zadravec, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Keywords: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Published: 12.02.2019; Views: 777; Downloads: 208
.pdf Full text (1,59 MB)

9.
Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež
Lea Lemež, 2019, master's thesis

Abstract: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine. Njihovo poznavanje je eden izmed osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj po letu 1945. Če hočemo obdobje po vojni razumeti, moramo misliti na posameznike in njihove usode. Poznavanje problematike povojnih zaplemb je ključno za razumevanje preobrazbe zasebne lastnine v državno. Kot večina agrarnih reform v zgodovini je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izpeljana s ciljem pridobiti premoženje in ne s ciljem zadostitve tistim, ki jih ukrep zadeva. Z agrarno reformo v Sloveniji, izpeljano leta 1946, so veleposestnikom, Cerkvi in večjim kmetom odvzeli zemljo in jo razdelili pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Kljub tovrstnemu ukrepu je veliko zemlje ostalo v državnih rokah. Velik poudarek v pričujočem delu je predvsem na represiji do kmečkega prebivalstva, natančneje do rodbine Lemež. Posebna pozornost je namenjena razlastitvam, zaplembam in sodnim procesom. Poglavje o političnih sodnih procesih zoper rodbino Lemež je skoraj v celoti pisano na osnovi proučevanja arhivskega gradiva, saj literature o posameznih kmečkih oškodovancih agrarne reforme ni na razpolago veliko. Posebej pomembno poglavje v magistrski nalogi je psihološki vpliv na družino Lemež, ki je v celoti napisano na podlagi osebnih izpovedi družinskih članov.
Keywords: agrarna reforma, odvzemi, družina Lemež, zadruge, veleposestniki.
Published: 11.02.2019; Views: 1160; Downloads: 125
.pdf Full text (5,76 MB)

10.
Zgodovina ptujskega muzeja: njegov razvoj od mestnega do pokrajinskega muzeja Ptuj
Doroteja Kotnik, 2018, master's thesis

Abstract: Ptujčani so z ustanovitvijo Muzejskega društva začeli z organiziranimi arheološkimi izkopavanji in s sočasno prezentacijo nabranega gradiva. Predstavili so prvo muzejsko zbirko, ki je temeljila na arheoloških najdbah. Z delovanjem muzejskega društva se je zbirka večala in bogatila. Najdragocenejšo donacijo je omogočil zbiratelj Franc Ferk, ki je svojo kulturnozgodovinsko zbirko podaril mestu Ptuju. Nastal je Mestni Ferkov muzej in mestna Ferkova knjižnica. Muzejsko društvo se je moralo odpovedati lastninjenju lastne lokalne zbirke v korist Ferkovega muzeja. Muzej in njegovo društvo je po sporu vneto nadaljevalo delo in našlo druge pomembne mecene, ki so financirali arheološka izkopavanja ali nakup dragocenih muzealij. Muzejsko društvo je neprekinjeno delovalo do prve svetovne vojne. Med člani najdemo vse pomembne ptujske meščanske družine z nemškimi in slovenskimi koreninami. Ti so s svojim prostovoljnim delom omogočili zametke bogate muzejske zbirke in ohranitev ptujske kulturne dediščine. Po prvi svetovni vojni so obnovili društveno in muzejsko delovanje. Člani muzejskega društva so poskrbeli, da so nadaljevali s promocijo ptujskega muzeja in s povezanimi arheološkimi raziskovanji. V času med obema vojnama so pridobili nove muzejske prostore, v katerih so lahko predstavili bogate muzejske zbirke. Druga svetovna vojna je prekinila delovanje Muzejskega društva, a muzej je deloval tudi med okupacijo. Po vojni je muzej postal državna ustanova, ki se je v šestdesetih letih spremenila v pokrajinski muzej. Muzej je v novi državi ustvaril nove oddelke in strokovni kolektiv, ki je urejal muzejske zbirke. S podržavljenjem gradov je muzej pridobil ptujski grad s celotno notranjo opremo, ki so jo vključili v kulturnozgodovinsko zbirko. Muzej se je kljub naklonjenosti države in občine vseskozi soočal s primanjkljajem finančnih sredstev in prostorsko stisko. Po osamosvojitvi Slovenije so nekatere zbirke pridobile status nacionalnih zbirk, in sicer zbirka orožja, glasbil, tapiserij in arheološka zbirka.
Keywords: Ferkov muzej, Pokrajinski muzej, Ptuj, arheološka zbirka, kulturnozgodovinska zbirka, umetnostna galerija
Published: 22.11.2018; Views: 639; Downloads: 96
.pdf Full text (2,08 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica