| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Multifunkcionalna prevleka za preprečevanje biofilma za medicinske pripomočke
Urban Ajdnik, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Keywords: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Published: 04.05.2021; Views: 103; Downloads: 28
.pdf Full text (7,54 MB)

2.
Design, Characterisation and Applications of Cellulose-Based Thin Films, Nanofibers and 3D Printed Structures
Tanja Pivec, Tamilselvan Mohan, Rupert Kargl, Manja Kurečič, Karin Stana-Kleinschek, 2021, other educational material

Abstract: The introduction of the Laboratory Manual gives the theoretical bases on cellulose and its derivatives, which are used as starting polymers for the preparation of multifunctional polymers with three different advanced techniques - spin coating, electrospinning and 3D printing. In the following, each technique is presented in a separate Lab Exercise. Each exercise covers the theoretical basics on techniques for polymer processing and methods for their characterisation, with an emphasis on the application of prepared materials. The experimental sections contain all the necessary information needed to implement the exercises, while the added results provide students with the help to implement correct and successful exercises and interpret the results.
Keywords: multifunctional polymers, polysaccharides, cellulose, electrospun, spin coating, 3D printing, nanofibers, thin films, multifunctional materials, laboratory manuals
Published: 09.03.2021; Views: 96; Downloads: 8
URL Link to file

3.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže
Klavdija Petelin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Keywords: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Published: 18.01.2021; Views: 171; Downloads: 30
.pdf Full text (818,38 KB)

4.
Funkcionalizacija volne s polietilen iminom za povečanje adsorpcije kovin
Viktorija Flucher, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo hoteli pridobiti učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovinskih ionov kot sta Zn(II) in Cu(II) iz odpadne vode. Surovo volno smo fizikalno modificirali z nanosom 1 % (m/V) in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina, predhodno smo surovo volno in odpadno volno očistili nečistoč z 0,001 M HCl. Spremembe volnenih vlaken po funkcionalizaciji smo preverjali s FT-IR spektri in XPS spektri. Za kvantitativno določitev prisotnih amino in karboksilnih skupin na vlaknih smo izvedli potenciometrično titracijo. Učinkovitost sorpcije kovinskih ionov smo analizirali z AAS metodo. Določili smo kinetiko sorpcije psevdo-prvega in psevdo-drugega reda ter izoterme sorpcijskega procesa po Langmuirjevem, Freundlichovem modelu in Redlich-Petersonovem modelu. Desorpcijo kovinskih ionov smo izvedli z 0,01 M EDTA. Preučili smo vpliv kontaktnega časa in koncentracije kovinskih ionov. Z modifikacijo volne z enojnim nanosom 1 % (m/V) polietileniminom smo dosegli najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (308,87 mmol/kg), najmanj je imela surova volna z 29, 7 mmol/kg in odpadna volna 142,15 mmol/kg. Maksimalno učinkovitost sorpcije Zn(II) na surovi volni pri kontaktnem času 3 h, koncentraciji 6,25 mg/l smo dosegli 95,5 % učinkovitost sorpcije in učinkovitost nad 94 % smo dosegli pri sorpciji Cu(II) pri koncentracijah 12,5 mg/l in 6,25 mg/l, po 3 h. Pri odpadni volni smo maksimalno učinkovitost sorpcije 34,4 % Zn(II) dosegli po 24 h in pri sorpciji Cu(II) je učinkovitost znašala 60,4 % po 3 h pri 6,25 mg/l. Pri fizikalno modificirani volni z nanosom 1 % in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina pri pH 6 pa nismo dosegli izboljšane učinkovitosti, kar je moč pripisati disociacijskemu stanju polietilenimina in/ali steričnim oviram razvejanih verig le-tega. Najvišje koeficiente prileganja smo določili pri psevdo-drugem redu reakcije in Redlich-Petersonovemu modelu za adsrorpcijo. Desorpcija Zn(II) na surovi volni in odpadni volni je bila uspešna, medtem ko desorpcija Cu(II) na vlaknih ni bila uspešna. Izkazalo se je, da surova volna in tekstilno obdelana, izkazujeta potencial za učinkovit in trajnostni sorbent za odstranitev kovin iz odpadnih voda.
Keywords: volna, cink, baker, polietilenimin, redukcija težkih kovin, odpadna tekstilna volna, atomska absorpcijska spektroskopija
Published: 04.01.2021; Views: 154; Downloads: 42
.pdf Full text (3,17 MB)

5.
Razvoj biorazgradljivih škrobnih folij z vgrajenimi rastlinskimi ekstrakti
Anita Krajnc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju se je pojavilo ponovno zanimanje za pretvorbo škroba v plastični material – termoplastični škrob, ki lahko nadomesti materiale izdelane iz fosilnih virov npr. nafto. V raziskavi v okviru diplomskega dela smo razvili biorazgradljive škrobne folije, katerim smo z dodajanjem različnih naravnih rastlinskih ekstraktov izboljšali njihove lastnosti. Kot osnovno surovino smo uporabili krompirjev škrob. Temu smo v razmerju 10:1 in 1:5, ob prisotnosti glicerola in brez glicerola, dodajali tri vrste naravnih ekstraktov, in sicer rožmarin, timijan in hitozan. Naredili smo tudi kontrolni vzorec brez ekstraktov. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kakšen vpliv imajo različni naravni ekstrakti ter razmerje in dodatek glicerola na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: določanje tališča z talilno mizico, stičnega kota z goniometrom, ugotavljanje % antioksidativnosti z ABST metodo in določanje funkcionalnih skupin z ART-FTIR metodo. Ugotovili smo, da rezultati kažejo dobra izhodišča za potencialno in praktično uporabo in da so rezultati v skladu z načeli bioekonomije in krožnega gospodarstva.
Keywords: bioplastika, biorazgradljiva plastika, bioekonomija, škrob, folije
Published: 21.12.2020; Views: 166; Downloads: 24
.pdf Full text (1,89 MB)

6.
Napredne obdelave biomase kot osnova za reciklirane materiale
Olivija Plohl, Lidija Fras Zemljič, 2020, final research report

Keywords: biomasa, reciklirani materiali
Published: 13.10.2020; Views: 198; Downloads: 10
.pdf Full text (917,77 KB)

7.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Keywords: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Published: 18.09.2020; Views: 245; Downloads: 38
.pdf Full text (602,28 KB)

8.
Izdelava gnojila iz odpadnega mulja
Lara Božek, 2020, master's thesis

Abstract: Vsako leto se soočamo s porastom količine proizvedenih odpadkov, ki predstavljajo veliko obremenitev za naše okolje, če z njimi ne ravnamo pravilno. Med te proizvedene odpadke sodi tudi biomasa (e.g., odpadni mulji, odpadno perje, odpadne rastline, lesni sekanci etc.), ki pa ima številne priložnosti, kot recimo potencial za njeno ponovno pametno uporabo. Znano je namreč, da odpadna biomasa predstavlja trajen in obnovljiv vir surovine in energetsko varčni material (malo energije za njihovo pridelavo in predelavo), ter hkrati omogoča možnost recikliranja. Ena izmed ekoloških, hkrati tudi ekonomskih najbolj sprejemljivih rešitev, trajnostno zbiranje mulja, je njegova ponovna uporaba v poljedelstvu. Eden od najbolj sprejemljivih postopkov obdelave mulja, pri katerem dobimo stranske produkte, je piroliza. V tej magistrski nalogi smo s pomočjo pirolize iz odpadnega mulja dobili biooglje in dve frakciji, težkohlapno in lahkohlapno. Iz dobljenih produktov smo v podjetju Gorenje Surovina d.o.o. določili kalorično vrednost, vsebnost pepela in vlage. Rezultate meritev težkih kovin, PAH, CHN in hlapnih komponent v biooglju, smo dobili iz podjetja IKEMA d.o.o. Ob tem, so opravili eksperiment tako, da so posadili semena kreše v petrijevke ter v njih vstavili določeno koncentracijo biooglja in šote. V četrtem poglavju so prikazani rezultati iz katerih lahko potegnemo zaključek, da se dobljeno oglje v določenih koncentracijah lahko uporablja kot dodatek tlom. Zaradi svojih lastnosti se znatno izboljša kvaliteto in strukturo tal za boljšo rast rastlin, v našem primeru, kreše. Na osnovi rastnega in kalilnega testa smo dobili rezultate, ki smo jih analizirali v sledeče parametre: kaljivost (GR), dolžino korenine rastline (RLP), indeks dolžine korenine (IR) in Munoo – Liisa indeks vitalnosti (MLV) ob določeni koncentraciji biooglja in šote.
Keywords: odpadni mulj, piroliza, biooglje, frakcija, rastni in kalilni test
Published: 15.07.2020; Views: 259; Downloads: 47
.pdf Full text (2,98 MB)

9.
Enkapsulacija hlapnih organskih spojin v nano/mikrokapsule iz biorazgradljivih in okolju prijaznih polimerov
Stipana Šandrić, 2020, master's thesis

Abstract: Za izdelavo magistrske naloge na to temo smo se odločili zaradi porasta uporabe pesticidov v preteklih nekaj letih. Namen same naloge je bila priprava nano/mikrokapsul iz biorazgradljivih polimerov, ki služijo kot nosilci biopesticida citriodiol. V laboratoriju smo izvedli sintezo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida (silike) in nadaljnjo funkcionalizacijo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida z razvejanim polietileniminom, da bi dobili funkcionalne nano/mikrokapsule kot dostavni sistem pesticidov. V sintetizirane nano/mikrokapsule smo enkapsulirali biopesticid citriodiol. S pomočjo različnih analiznih meritev smo primerjali dobljene vzorce mezoporozne silike in mezoporozne silike s polietileniminom. Velikost pridobljenih kapsul smo določili s pomočjo določitve velikosti delcev, disperznega indeksa in zeta potenciala. Za določitev morfološkega izgleda kapsul in določanje poroznosti pa smo uporabili vrstično elektronsko mikroskopijo SEM in Brunauer-Emmet-Tellerovo BET metodo. Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo uporabili za pridobivanje spektrov vzorcev z namenom določitve elementarne sestave. Dokazali smo prisotnost citriodiola znotraj kapsule, ne pa na sami površini. Z metodo plinske kromatografije smo določili hlapnost citriodiola v (mg/L) v zadanem časovnem intervalu (min). Dobljeni rezultati in spoznanja tekom izdelave magistrske naloge lahko služijo kot model za enkapsulacijo komercialno zelo uporabljenega pesticida, imenovanega klomazon.
Keywords: citriodiol, enkapsulacija, mezoporozna silika, nano/mikrokapsule, hlapne organske spojine, polietilenimin
Published: 02.07.2020; Views: 432; Downloads: 50
.pdf Full text (2,52 MB)

10.
Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica