1. Povezovanje naravoslovnih in tehničnih vsebin z izkustvenim učenjem v naravi: vzorčni model za izvedbo aktivnosti znotraj različnih gozdnih okolij : magistrsko deloDan Simenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja naloga magistrskega dela je bila raziskati pomen naravoslovnega in tehničnega izobraževanja v naravnem (gozdnem) okolju, s poudarkom na izkustvenem učenju in praktičnih aktivnostih. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu so predstavljeni vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter tudi pomembnost in vpliv učenja v naravi, vloga staršev in primeri dobrih praks. Velika pozornost se namenja učnim pristopom, kot so raziskovalno učenje, taborništvo, gozdna pedagogika in pustolovsko učenje, ki koristijo pri poučevanju v naravnih okoljih. Omenjen je tudi pomen gozda v izobraževanju.
Praktični del zavzema sklop nalog in opis treh aktivnosti (vezanje vozlov, izdelava gozdnega kolesa in gradnja bivaka), ki so bile izvedene na dveh osnovnih šolah v različnih naravnih okoljih. Enkrat v mestnem parku, drugič pa v klasičnem slovenskem gozdu. Aktivnosti so bile zasnovane s pomočjo učne priprave in predstavljene s pomočjo priročnika. Rezultati so potrdili večjo stopnjo motivacije, zanimanja, ustvarjalnosti in sodelovanja učencev pri izvedbi. Prav tako se je uresničilo, da je narava ponudila prostor, ki ponuja bogate možnosti za celostni in trajnostni razvoj vseh učencev.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, naravno okolje, učenje v naravi, izkustveno učenje, praktične aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (10,38 MB) |
2. Vloga drugačnega pedagoškega pristopa pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske šole : magistrsko deloNuša Žižek, 2024, magistrsko delo Opis: Osnove waldorfske pedagogike izhajajo iz otrokovega duhovnega in fizičnega razvoja. Prizadevanja pedagogike težijo k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele osebnosti. Poudarek je na umetniškem načinu poučevanja prav vseh predmetov, izjema ni niti spoznavanje okolja. Pri spoznavanju okolja pride še posebej do izraza učenje preko aktivnosti, ki spodbuja kreativno mišljenje. Učitelji učence nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki otroke notranje bogatijo. Magistrska naloga nudi vpogled v drugačno pedagogiko skozi pristope pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske osnovne šole. Predstavljen je pouk po sklopih (epohalni pouk) in potek učnih ur.
Ključne besede: izobraževanje, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, prvo vzgojno izobraževalno obdobje, waldorfska osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (10,02 MB) |
3. Vključevanje lesnih gradiv v kontekst načrtovanih dejavnosti v predšolskem obdobju : diplomsko deloNeža Blaznik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje lesnih gradiv v kontekst načrtovanih dejavnosti v predšolskem obdobju sestavljajo teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del zajema pedagoško-psihološki sklop s predstavljeno teorijo razvoja predšolskega otroka in vplivov lesarskih dejavnosti na otrokov razvoj, sledi pedagoško-didaktični sklop z opisom didaktičnih vidikov poučevanja v vrtcu in predstavitvijo gozdne pedagogike. V tehniško-tehnološkem sklopu sta predstavljena les in uvajanje otrok v delo s tem naravnim materialom. Zadnji sklop teoretičnega dela pa je namenjen predstavitvi zasavske regije in vključenih vrtcev. V empiričnem delu so predstavljeni raziskava o načrtovanju in izvajanju lesarskih dejavnosti v zasavskih vrtcih, ki je bila izvedena v sklopu diplomskega dela, ter dobljeni rezultati. Rezultati kažejo, da več kot polovica v raziskavo vključenih strokovnih delavcev načrtuje dejavnosti, ki vključujejo otrokovo praktično delo z lesom. Mnogi pa si tega želijo, vendar se ne počutijo dovolj strokovno podkovane ali pa vrtci ne zagotavljajo potrebnega materiala in orodja za izvedbo teh dejavnosti. Praktični del diplomskega dela predstavlja tehnična dokumentacija za osnovno lesarsko dejavnost, primerno za predšolske otroke, in je zastavljen kot opora vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev, ki si želijo takšne dejavnosti vključiti v svoje delo s predšolskimi otroki, vendar ne vedo, kako začeti.
Ključne besede: vrtec, predšolsko obdobje, les, ustvarjanje z lesom, zasavska regija
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Usmeritve za izvedbo dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloJulija Kočet, 2024, magistrsko delo Opis: Osrednji namen magistrskega dela je bil zasnovati usmeritve za učitelje in jih tako spodbuditi k izvajanju predmeta spoznavanje okolja na prostem. Sama naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pedagoško-didaktični sklop, kjer smo opredelili predmet spoznavanja okolja, ter podrobneje definirali izkustveno učenje in pouk na prostem. V obravnavo izkustvenega učenja smo vključili opredelitve, osnovna načela, metode in postopke, faze in načrtovanje ter izvajanje izkustvenega učenja. Temu sledi opis pouka na prostem, ki vključuje opredelitev, načela in faze poučevanja pouka na prostem, samo organizacijo omenjenega pouka in ovire, ki so pri izvajanju pogoste.
Praktični del magistrskega dela vključuje namen, krajši opis osnovne šole in njene podružnice, kjer so se določene aktivnosti izvajale, ter širok nabor dejavnosti za izvajanje pouka spoznavanja okolja na prostem. Med dejavnosti je zajet pester nabor ciljev iz učnega načrta predmeta spoznavanje okolja. Vsaka dejavnost ima dodeljen naslov, tematski sklop in učni cilj, ki ga z izvajanjem dosegamo. Prav tako so vključene vse potrebne priloge, ki jih dejavnosti potrebujejo za lažjo izvedbo.
V nadaljevanju smo glede na izbor dejavnosti pripravili še model učne ure, ki vključuje podrobno učno pripravo, s katero smo določene dejavnosti preizkusili tudi v praksi. Slednje je potekalo pri pouku predmeta spoznavanje okolja v kombiniranem oddelku drugega in tretjega razreda. Po končani izvedbi smo opravljeno delo še evalvirali in podali sklep.
Ključne besede: spoznavanje okolja, razredna stopnja, pouk na prostem, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (8,66 MB) |
5. Vzpostavitev učne kmetije v kontekstu izvedbe vsebin o prehrani na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloSara Smrke, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri učenci razredne stopnje poznajo proces pridelave in predelave hrane in kako bi jim to lahko približali s pomočjo programa, ki bi ga ponudili osnovnim šolam v sklopu učne kmetije. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene oblike pouka, učne kmetije, pomen prehrane v učnem načrtu, pomen kmeta in lokalno pridelane hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 177), katere rezultati so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so vključeni učenci tretjih in petih razredov iz treh okoliških osnovnih šol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se učenci zanimajo za obisk učne kmetije in kakšno je njihovo predznanje o delu na kmetiji. Rezultati pokažejo, da si učenci zelo želijo obiskati kmetijo. To vodi do priprave progama, ki je predstavljen v praktičnem delu naloge. Načrtovani program učne kmetije – »Pridne roke, sit trebuh« se izvede z učenci 3. razredov osnovne šole. Pripravi se dan na kmetiji, kjer se usvaja znanje o pridelavi in predelavi hrane. Ob tem se načrtuje tudi program, ki bi ga bilo možno izvesti z učenci 5. razredov.
Ključne besede: prehrana, učna kmetija, predelava mleka, pouk zunaj učilnice
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 58
Celotno besedilo (10,53 MB) |
6. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem.
Ključne besede: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 37
Celotno besedilo (4,14 MB) |
7. Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije : magistrsko deloAnne-Marie Gregorec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema štiri sklope, in sicer pedagoško-didaktični sklop, šola v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter geografski sklop. V empiričnem delu smo analizirali cilje in intervjuje posameznih vključenih domov. Predstavili smo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo standardiziranega intervjuja. Raziskava je bila narejena na vzorcu štirih učiteljic iz CŠOD OE Murska Sobota, CŠOD OE Planinka, CŠOD OE Gorenje in CŠOD OE Štrk. Vsi domovi na področju severovzhodne Slovenije niso želeli sodelovati. Z raziskavo smo dobili vpogled, kaj posamezni domovi v severovzhodnem delu Slovenije ponujajo učencem 5. razreda na naravoslovnem področju in kakšna je zastopanost le-teh vsebin. Pri tem smo navedli nekaj sugestivnih nasvetov za ustvarjanje še kvalitetnejšega naravoslovnega pouka v CŠOD-jih, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotovili smo, da je zastopanost naravoslovnih vsebin v vključenih domovih precejšnja. Ponujajo naravoslovne vsebine, ki stremijo k izkustvenemu učenju in se izvajajo zunaj učilnice. Ugotovili smo, da sta pouk zunaj učilnice in povezovanje teorije s prakso pomembna tudi intervjuvanim učiteljicam, seveda pa še obstajajo možnosti za izboljšavo in posodobitve CŠOD-jev, nekaj smo jih tudi navedli.
Ključne besede: šola v naravi, CŠOD, naravoslovne vsebine, izkustveno učenje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,68 MB) |
8. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 83
Celotno besedilo (15,98 MB) |
9. Didaktične igre v kontekstu izvedbe eksperimentalnega dela znotraj tematskega sklopa pojavi pri predmetu naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloSara Timošek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu želimo pokazati, da se lahko didaktične igre uporabljajo tudi pri predmetu naravoslovje in tehnika, zato smo preuredili igro človek ne jezi se v didaktično igro, pri kateri učenci na koncu izdelajo izdelek. To didaktično igro predstavimo v praktičnem delu, kjer analiziramo tudi rezultate, pridobljene s to igro. V teoretičnem delu pa smo analizirali igro, didaktične igre, kateri so sodobni pristopi poučevanja, konstruktivistično, izkustveno, inovativno ter sodelovalno učenje ter kaj je motivacija, kakšna je notranja ter kakšna je zunanja motivacija. V magistrsko delo smo vključili tudi naravoslovno-tehnični sklop ter geografski sklop, kjer smo opisali savinjsko regijo ter šole v savinjski regiji. V raziskavi, ki je opisana v empiričnem delu, smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu enaintridesetih učiteljev petih razredov osnovnih šol v savinjski regiji, pridobili rezultate, ki so nam pokazali, da didaktične igre pripomorejo k lažjemu usvajanju učne vsebine iz tematskega sklopa pojavi ter da so pomoč pri izdelovanju izdelka pri tehniki. Z raziskavo smo nadalje ugotovili, da imajo didaktične igre vpliv na interes za predmet naravoslovje in tehnika ter da pripomorejo k trajnostnemu znanju učencev. Te rezultate smo podprli z izvedbo didaktične igre, ki se je navezovala na tematski sklop pojavi in se osredotočala na temo veter in izdelovanje zmaja.
Ključne besede: Igra, didaktična igra, naravoslovje in tehnika, tematski sklop pojavi, izdelovanje zmaja.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 99
Celotno besedilo (6,08 MB) |
10. Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko deloKlara Bakulić, 2023, magistrsko delo Opis: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Ključne besede: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 85
Celotno besedilo (3,11 MB) |
