1. Viktor Vrbnjak 1934-2005Vlasta Stavbar, 2025 Opis: Deveti zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Viktorja Vrbnjaka, slavista, arhivista in zgodovinarja, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojim poglobljenim raziskovanjem in bogatim védenjem o zgodovini Štajerske v 19. in prvi polovici 20. stoletja ter z odličnim poznavanjem življenja in dela številnih posameznikov, ki so pustili svoj pečat v politični, kulturni in narodovi zgodovini, pomembno prispeval k slovenskemu zgodovinopisju. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi pobudo za izdajo publikacije ter pridobivanje Vrbnjakove osebne zapuščine v Rokopisno zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor. Sledijo trije vsebinski sklopi, v katerih je predstavljeno življenje in delo Viktorja Vrbnjaka z bibliografijo, sledi sklop objav dveh Vrbnjakovih še ne objavljenih referatov, ki sta del zapuščine in sta za namen objave opremljena z dodatnimi opombami. Publikacija pa se zaključuje s spominskimi zapisi štirih Vrbnjakovih sopotnikov. Posamezna poglavja dopolnjuje slikovno in dokumentarno gradivo iz osebne zapuščine ali iz fondov ustanov, v katerih je Vrbnjak pustil svoj pečat.
Ključne besede: Viktor Vrbnjak, biografije, bibliografija, osebne zapuščine, raziskovalno delo, spomini
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (8,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, katalog Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 57
Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]2023, katalog Opis: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes.
Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor.
Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM.
Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj.
Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ključne besede: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 91
Celotno besedilo (58,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. FENOMEN HIKIKOMORI - SOCIALNI UMIK MLADINE NA JAPONSKEMNino Flisar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti lastnosti, vidike in percepcije fenomena hikikomori (socialni umik mladih na Japonskem), ki povzročajo težave pri znanstvenem raziskovanju. S primerjalno analizo smo ugotovili, da ta socialni pojav nima širše sprejete splošne definicije. Obstajata dve pomembnejši opredelitvi, ki sta osnova za številne izpeljave, ki omogočajo operativno označitev fenomena za posamezne raziskave. Pri diskurzivni analizi fenomena smo potrdili pomembno vlogo posameznih diskurzov (medijskega, javnosti, znanstvenega in uradnega) pri pojmovanju in oblikovanju percepcije fenomena v strokovni in drugih javnostih. V primerjalni analizi obstoječih metodoloških pristopov k fenomenu smo ugotovili prevlado kvalitativnih metod, ob tem pa zaznali zagate pri metodoloških pristopih k raziskovanju, ki jih povzroča nedostopen predmet proučevanja. V pregledu teorij razlag fenomena hikikomori smo ugotovili, da prevladujejo pristopi, ki vidijo temeljne razloge za socialni umik v socialno-ekonomskih okoliščinah, predvsem strukturnih spremembah v sodobni japonski družbi, pri čemer naj bi bil socialni umik posledica več vzrokov, ki so medsebojno povezani ali celo pogojeni. Tezo o kulturni specifičnosti fenomena hikikomori smo potrdili, na formalni ravni gre nedvomno za fenomen, ki je kulturno specifičen za Japonsko, pri čemer pa je treba opozoriti na strukturno sorodne pojave v drugih družbah.
Ključne besede: hikikomori, socialni umik mladine, sodobna japonska družba, odklonsko vedenje, kulturno specifičen fenomen, diskurzivna analiza, sociologija mladine
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1908; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. ROMANESKNI OPUS ZDENKA KODRIČANino Flisar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z osmimi samostojnimi romani Zdenka Kodriča, izdanimi med letoma 1994 in 2014. Kodričev romaneskni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je sorazmerno veliko sočasnih kritiških odmevov. Romane smo literarnozgodovinsko umestil v slovensko literarno življenje na prelomu 20. v 21. stoletje, s posebnim ozirom na teorije in pojmovanja slovenskega romana in njegovih specifik. Ob tem smo posebej pregledali modernistične in postmodernistične pojme v okviru sodobne slovenske proze. Interpretativno smo analizirali vsak roman posebej in prikazali značilnosti Kodričeve poetike v njih, glede na literarno snov, teme in motive, ideje, notranjo zgradbo in pripovedne postopke. To diplomsko delo postavlja osnovo za nadaljnje raziskave njegovih romanov in s tem možnost za umeščanje opusa in/ali posameznih romanov v teorije, analogije, tipologije itd. Romaneskni opus Zdenka Kodriča je tematsko-motivno pester, avtor pa pri tem eksperimentira z literarno snovjo, slogom in pripovednimi strategijami. Njegov prvi roman Blaženi Franc Rihtarič je modernističen roman, drugi Potsdamska baterija pa postmodernističen. V njegovem kasnejšem romanesknem opusu prevladujejo v realistični maniri pisani romani, v njih pa opazno vlogo igrajo modernistične in postmodernistične prvine, predvsem medbesedilnost in metafikcija. Te romane lahko označimo z oznako modificiran tradicionalni roman, kot jo je podala Alojzija Zupan Sosič.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, Zdenko Kodrič, romaneskni opus, modernizem, postmodernizem, modificiran tradicionalni roman
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1947; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,19 MB) |
