| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje stanja in predlog ukrepov za zmanjšanje pogostosti mastitisov pri molznicah v slovenskih čredah
Damjana Flere, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Število somatskih celic (ŠSC) je pokazatelj zdravstvenega stanja mlečne žleze, ki vpliva tudi na tehnološko kakovost mleka. Cilj magistrskega dela je bil preučiti stanje na področju ŠSC v Sloveniji in analizirati dejavnike, ki vplivajo nanj (pasma, zaporedna laktacija, stadij laktacije, leto in sezona telitve, proizvodnost in velikost črede, proizvodnost živali). Analizo smo naredili na zbranih podatkih AT4 kontrole mlečnosti za obdobje 5,5 let za celotno Slovenijo (n3,2×106 kontrol). Na podvzorcu 10 % naključno izbranih čred (n220.000 kontrol) smo statistično ovrednotili pomembnejše vplive na ŠSC. Ugotovili smo, da imajo med preučevanimi dejavniki največji vpliv nivo proizvodnosti živali, zaporedna laktacija in pasma. V splošnem velja, da je večja mlečnost (dnevna ali v standardni laktaciji) povezana z nižjim ŠSC. Največje ŠSC je bilo pri črno beli pasmi, sledili sta ji rjava in lisasta pasma ter nazadnje križanke med lisasto in pasmami, usmerjenih v prirejo mleka. Vpliv zaporedne laktacije na ŠSC je bil izrazit, ostali preučevani dejavniki (proizvodnost črede, leto in sezona telitve) pa so pokazali manjši ali zanemarljiv vpliv na ŠSC. V okviru magistrskega dela smo pregledali sisteme nadzora ter ukrepe za zmanjšanje pojavnosti mastitisov v različnih državah v Evropi in po svetu. Na osnovi pregleda literature in dobljenih rezultatov smo sestavili priporočila za zmanjšanje pojavnost mastitisov v slovenskih čredah krav molznic.
Ključne besede: somatske celice, mastitis, programi nadzora nad mastitisi
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1654; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1010,82 KB)

2.
3.
Vpliv pravne ureditve kmetijskih zemljišč na samooskrbo v Sloveniji.
Damjana Flere, 2014, magistrsko delo

Opis: Pomen prehranske samozadostnosti v sodobni družbi v obdobju izobilja nima znatnega pomena. Ob nastopu prehranskega pomanjkanja pa privede do stiske in prebivalstvo pahne v obup. Želja po izpolnjevanju zahtev sodobnega časa, predvsem s strani potrošniško družbeno naravnanega ekonomskega sistema, je vedno večja. Samooskrba je pomembna za stopnjo neodvisnosti države. Kmetijstvo in z njim povezana politika v EU predstavljata zelo pomembno in občutljivo področje. Dogovor o enotnem vodenju je težaven, saj je pomen kmetijstva v evropskih državah različen. Skupna kmetijska politika namenja pozornost pretoku davkoplačevalskega in potrošniškega denarja v EU za podporo kmetijskemu sektorju, spodbujanju pridelave hrane in zagotavljanju ustrezne prehranske preskrbe. Z magistrskim delom smo poskušali s teoretično-analitičnim pristopom in pregledom objavljene slovenske literature in literature držav članic EU preučiti pravno ureditev kmetijskih zemljišč in vpliv te na samoopreskrbo. Predpostavljali smo negativni vpliv ureditve slovenske zakonodaje na nevestno ravnanje s kmetijskimi zemljišči in posledično slabo prehransko samozadostnost. Že 71. člen Ustave RS obravnava varovanje zemljišč z namenom zagotavljanja smotrnega izkoriščanja, določa posebne pogoje za uporabo ter varstvo kmetijskih zemljišč. Slovenija spada med tiste evropske države, ki nimajo zelo ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo. Obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč se stalno krči in našo državo uvršča med vsemi državami članicami EU šele na 24. mesto. Posledično se prehranska samooskrba slabša. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Ohranjanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč bi moralo biti prednostna naloga naše države. Uničenje teh s pozidavo pomeni trajno uničenje vseh proizvodnih funkcij zemljišč. Za dolgotrajno nastajanja tal, ki se meri v tisočletjih, pomeni pozidava skoraj nepovratno izgubo najdragocenejšega naravnega vira. ZKZ predpisuje način njihovega varovanje ter upravljanja. Eden največjih razvojnih problemov slovenskega kmetovanja poleg neugodne velikostne strukture ostaja zemljiška in posestna razdrobljenost. Ta ostaja v sedanjem času predvsem posledica dedovanja. Področje dedovanja urejuje Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki posredno pripomore k varovanju in urejanju kmetijskih zemljišč. Predpis, ki prav tako prispeva k varstvu kmetijskih zemljišč, je tudi Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v lasti RS in v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. K povečevanju proizvodnih sposobnosti zemljišč pa pripomore postopek komasacije, za katerega naša država namenja tudi nepovratna sredstva. Te se izvajajo na zaščitenih parcelah in ostalih kmetijskih zemljiščih. Povečevanje proizvodne sposobnosti pa ni edina prednost komasacij, vse večji pomen pridobiva tudi urejanje podeželskega prostora. Spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč nemalokrat negativno učinkujejo na okolje. Ni dvoma, da je pri tovrstnem ravnanju najpomembnejše denarno okoriščenje ozkega kroga ljudi. Vendar pa je denar brezpredmetna stvar v trenutku, ko ne more povrniti uničene kmetijske zemlje, potrebne za pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijska gospodarstva, Evropska unija, zemljišča, hrana, samooskrba, zakonodaja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2159; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

4.
Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast nekaterih trav
Damjana Flere, 2011, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2010 izvajali lončni poskus v rastlinjaku in kalilni poskus v rastni komori, da bi ugotovili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast trpežne ljuljke (Lolium perenne L), navadne pasje trave (Dactylis glomerata L), travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) in bele detelje (Trifolium repens L.) kot kontrole. Uporabili smo dve gnojevki (iz dveh različnih govedorejskih kmetij) v štirih različnih vsebnostih suhe snovi (10 %, 7 %, 3,5 % in 0 % (kontrola – voda)). Poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska (rastlinska vrsta, gnojevka, vsebnost suhe snovi v gnojevki) z različno vsebnostjo suhe snovi v lončnem poskusu oziroma v petih ponovitvah v kalilnem poskusu. Rastline, gnojevke in koncentracije gnojevk so statistično značilno vplivale na število in višino vzniklih rastlin v rastlinjaku in na ugotovljeno število, dolžino korenin in poganjkov opazovanih rastlin v rastni komori. Ugotovili smo, da se ob povečanju koncentracije suhe snovi v gnojevki zmanjšuje kalitev, vznik in rast rastlin. Rezultati kažejo, da v nerazredčeno gnojevko ni smiselno dodajati semena za obnovo ruše, ampak je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo.
Ključne besede: trpežne ljuljka, navadna pasja trava, travniška bilnica, bela detelja, gnojevka, rast, seme
Objavljeno v DKUM: 11.10.2011; Ogledov: 2348; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici