| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
Anomija v postmoderni družbi : zrcalo globalno varnostne politike
Jan Šuen, 2014, diplomsko delo

Opis: Država je postala ujetnica ekonomskega sistema, ki ga ni sposobna regulirati. Nova paradigma globalizacije, deregulacije in privatizacije gospodarstva, civilne družbe in države je družbo potisnila v stanje kronične anomije. Globalno tekmovanje za kapitalom in nenehno rastjo so postali novi stebri delovanja družbe, ki so nadomestili religiozne temelje predmoderne družbe. Priča smo spremembam, ki izničujejo ustaljene družbene mehanizme. Religijo, moralo in etiko nadomesti neoliberalna teorija in znanost. Globalni ekonomski sistem narekuje nenehne spremembe v družbi in prilagajanje toku kapitala. Spreminjanje in preoblikovanje narekujeta procesa globalizacije ter deregulacije medtem, ko privatizacija zmanjšuje moč države in zmožnost njenega samostojnega in učinkovitega ekonomskega delovanja. Ekonomija, njena vloga v družbi se po koncu hladne vojne drastično spremeni, se premakne v končni cilj, kateremu se podredi vsa družba in družbeni mehanizmi. Družbeni pojavi terorizma, korupcije in organizirane kriminalitete so glavni pokazatelji kronične anomije. Njihov obseg in vpetost v današnjem družbeno ekonomskem sistemu nakazuje na premo sorazmeren odnos med družbenimi pojavi kronične anomije in doseganjem ciljev neoliberalne družbe. Bolj se družba približuje ciljem nove paradigme večji je pritisk pojavov anomije na družbo. Postmoderna družba se nahaja pred ključnim zgodovinskim trenutkom. Sistemska kriza trenutnega družbenega sistema zmanjšuje sposobnost družbe za zamišljanje in uresničevanje smiselnih alternativ. Zmožnost zamišljanja alternativ se zmanjšuje skozi politično in civilno apatijo obenem pa so spremembe, ki jih doživlja družba nepredvidljive. To onemogoča napovedovanje končnega izida, ki ga bodo omogočile spremembe družbenega sistema.
Ključne besede: anomija, teorija anomije, postmoderna družba, varnostna politika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1931; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (585,35 KB)

52.
Človekove pravice dolžnika in upnika v postopku civilne izvršbe : "študija primera Vaskrsić"
Gregor Kos, 2014, diplomsko delo

Opis: Izvršilni postopek definiramo kot tisto procesno delovanje, ki naj ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova, oziroma omogoči izterjavo upnikove terjatve. V diplomski nalogi bo predstavljen izvršilni postopek, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zakon in celoten izvršilni postopek bo precej podrobno predstavljen zaradi lažjega razumevanja tematike. Bistvo naloge in to kar nas je pritegnilo k pisanju, pa je predstaviti položaj upnika in dolžnika v izvršilnem postopku. Eden temeljnih interesov dolžnika v takšnem postopku je ohranitev dostojnega življenja, upnikov interes pa čimprejšnje poplačilo dolga. Ob pravico do učinkovitega sodnega varstva v konkretnih situacijah izvršbe tako trči pravica do osebnega dostojanstva v tesni povezavi s pravico do socialne varnosti. Predvsem je to vprašanje še toliko bolj pereče, ko gre za izterjavo bagatelnih zneskov. Tako v laični kot tudi v strokovni javnosti je v zadnjem obdobju veliko odzivov sprožil primer Vaskrsić, kjer je bila dolžniku v postopku izvršbe odvzeta nepremičnina zaradi izterjave zelo nizkega zneska. Z dovoljenjem Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje še Okrajnega sodišča v Litiji smo pridobili pravico do vpogleda v celoten spis o tej zadevi. V diplomskem delu smo primer podrobno razčlenili in med drugim ugotovili, da trenutno veljaven zakon v Sloveniji dovolj ščiti interese tako upnika kot tudi dolžnika v postopku civilne izvršbe.
Ključne besede: upniki, dolžniki, izvršbe, človekove pravice, nepremičnine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1610; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (262,33 KB)

53.
Predsedniške volitve 2012 : magistrsko delo
Dragana Kopčić, 2014, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je bilo do danes pet predsedniških volitev, in sicer v letih 1992, 1997, 2002, 2007 in 2012. V letih 1992 in 1997 je na volitvah prepričljivo zmagal Milan Kučan, leta 2002 Janez Drnovšek, leta 2007 pa Danilo Türk. V magistrski nalogi so podrobneje predstavljene zadnje, torej pete predsedniške volitve, na katerih je v drugem krogu slavil Borut Pahor. Na začetku magistrske naloge opisujemo volilni sistem in volilna načela, ki morajo biti natančno pravno urejena, ker so volitve izredno pomembno in občutljivo politično dejanje. Z natančno pravno ureditvijo je potrebno čim bolj zmanjšati možnost nesporazumov in sporov med političnimi subjekti, ki so udeleženi na volitvah. S ciljem zagotoviti širše razumevanje sistemov državne oblasti in funkcij predsednikov po svetu na kratko predstavljamo predsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Združenih držav Amerike, polpredsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Francoske republike, parlamentarni ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Zvezne republike Nemčije in Republike Italije. Pristojnosti in funkcije predsednikov se namreč razlikujejo od države do države. Natančneje smo predstavili položaj predsednika Republike Slovenije, njegove pristojnosti, odgovornosti, mandat in volilni sistem pri volitvah predsednika Republike Slovenije. V grobem so predstavljene vse predsedniške volitve v zgodovini samostojne Slovenije, posebna pozornost pa je namenjena predsedniškim volitvam leta 2012. Pri analizi predsedniških volitev leta 2012 smo se med drugim dotaknili tudi medijev, interneta in družbenih omrežij, ki so v predvolilni kampanji prišli precej do izraza, saj predstavljajo najhitrejšo reakcijo na politično dogajanje. Predstavili smo uradne kandidate na predsedniških volitvah leta 2012 — Boruta Pahorja, Danila Türka in Milana Zvera — ter rezultate predvolilnih raziskav javnega mnenja. Podrobneje smo analizirali izide tako prvega kot drugega kroga predsedniških volitev in opravili primerjave med udeležbami na vseh slovenskih predsedniških volitvah, ki so pokazale, da so imele predsedniške volitve leta 2012 najnižjo udeležbo.
Ključne besede: volilni sistemi, volitve, volilna pravica, predsedniške volitve, mediji, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.07.2014; Ogledov: 2223; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (647,18 KB)

54.
Smrtna kazen : pro et contra
Danijel Makarić, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje argumente za in proti smrtni kazni. Največji poudarek je namenjen argumentom za smrtno kazen, ki smo jih preučili skozi različne raziskave, članke, knjige in podobno. Cilj naloge je ugotoviti, na čem temeljijo argumenti, ki govorijo v prid smrtne kazni ter če je možno te argumente tudi ovreči. V nalogi smo prikazali tudi uporabo smrtne kazni skozi zgodovino, razvoj kazni na slovenskih tleh skozi čas oziroma v času različnih vladavin ter uporabo kapitalne kazni v lanskem letu. Prišli smo do poznanja, da smrtna kazen ne povečuje varnosti družbe, čeprav onemogoči prestopnika, da bi v prihodnosti nadaljeval s kaznivimi dejanji in na ta način deluje preventivno. Vendar ni edina kazen, ki ima tak učinek, tudi dolgotrajne zaporne kazni onemogočajo prestopniku, da bi nadaljeval s kaznivimi dejanji in so za razliko od usmrtitve veliko bolj humane. Smrtna kazen le v redkih primerih deluje zastrašujoče zoper potencialne prestopnike, njeni učinki generalne prevencije so omejeni in se odražajo v majhnem obsegu. Države, ki uporabljajo smrtno kazen, nimajo manjšega števila "težkih" kaznivih dejanj kot njene sosede, ki so smrtno kazen odpravile. Tudi argument ekonomičnosti je povsem zgrešen, saj smrtna kazen ne privarčuje denarja, ki bi ga država imela z vzdrževanjem prestopnikov, ampak ravno nasprotno. Stroški, ki spremljajo smrtno kazen, so izjemno visoki in predstavljajo veliko finančno breme državi in davkoplačevalcem, to jasno dokazuje primer ZDA z njenimi stroški s kapitalno kaznijo. To, da so v manj razvitih državah tretjega sveta, kot so Severna Koreja, Iran, Somalija in nekatere druge, stroški najverjetneje bistveno nižji, in zato v jurisdikcijah teh držav obstaja možnost, da je smrtna kazen ekonomično upravičena, po našem mnenju ne more biti legitimen argument v podporo smrtni kazni. Kot zadnji argument se pojavlja argument pravičnosti, ki je prav tako zgrešen, saj nihče nima pravice vzeti življenja, tudi če gre za državo. Stanje glede smrtne kazni v svetu se z leti bistveno izboljšuje, skoraj je sto držav smrtno kazen odpravilo za vse vrste zločinov, veliko pa je takšnih, ki smrtno kazen imajo, vendar je v praksi že več let ne uporabljajo.
Ključne besede: kaznovanje, kazni, smrtna kazen, usmrtitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.04.2014; Ogledov: 6446; Prenosov: 2797
.pdf Celotno besedilo (707,29 KB)

55.
Balkanski bojevnik : zmaga ali poraz pravne države?
Viktor Cvijanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Balkanski bojevnik je eden največjih in najzahtevnejših sodnih primerov na slovenskem, ki poleg učinkovitosti sodišč ter sodnih postopkov vzbuja še mnoga vprašanja. V zadevi je bilo obtoženih 17 pripadnikov mednarodne kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in prometom prepovedanih drog - kokaina. Sodba je bila obsodilna za štiri člane združbe – kurirje, domnevno vodstvo in ostali člani pa so bili zaradi izločitve (ekskluzije) tako tujih (ključnih) kot slovenskih dokazov oproščeni obtožbe, ker so jim bile v predkazenskem postopku kršene temeljne človekove pravice. Na dokaze, ki so pridobljeni z nedopustnimi posegi v človekove pravice, se po Zakonu o kazenskem postopku sodba ne sme opreti. Na eni strani imamo torej nedvomno storjena kazniva dejanja, na drugi pa nezakonito pridobljene dokaze. S tem se je sprožilo vprašanje, ali je Slovenija pravna država oziroma ali je pravna država za vse enaka. Diplomsko delo se natančneje dotika vprašanja, ali sodba sodišča prve stopnje v zadevi Balkanski bojevnik pomeni zmago ali poraz pravne države opredeljuje skozi človekove pravice kot enega izmed mnogih (čedalje bolj pomembnih) področij delovanja pravne države. Razčlenili smo pravico do (komunikacijske) zasebnosti in pravico do poštenega sojenja, ki sta se kot ključni izpostavili v kazenskem postopku. Ugotovili smo, da pravica do poštenega sojenja s svojim širokim spektrom ustavnih procesnih jamstev predstavlja eno ključnih prvin pravne države, ki jo v največjem obsegu zagotavlja sodna veja oblasti. Še več, sodišča imajo preko svojih sodb velik vpliv na percepcijo javnosti o pravni državi, kar se je izkazalo tudi v zadevi Balkanski bojevnik, ko se je po odmevni razsodbi hitro izoblikovalo vprašanje enakopravnosti in učinkovitosti pravne države. Z analizo sodbe v luči človekovih pravic smo naposled ugotovili, da je sodba zadostila standardom pravne države, da pa Slovenija s takšno oprostilno sodbo ne more biti porok varnosti, s čemer naj bi se med drugim identificrala pravna država. Postopek bi se lahko zaključil tudi z obsodilno sodbo, kar bi pomenilo večjo pravičnost v naši državi, toda bo za to potrebno razmisliti ne samo v smeri mednarodnega sodelovanja pri pregonu tovrstne kriminalitete, temveč tudi v smeri vzpostavitve skupnih standardov za izvrševanje preiskovalnih dejanj, da lahko zaupamo tujim dokazom. Pravna država se mora ob spoštovanju ustavnih človekovih pravic s poklicno učinkovitostjo policije truditi, da bi uspela udejaniti določbe materialnega prava. Kršenje človekovih pravic ne more biti sredstvo za udejanjanje materialnega kazenskega prava. V nasprotnem bomo še naprej imeli (nevarne) storilce kot so Balkanski bojevniki in dokaze, da so storili kaznivo dejanje, vendar ti dokazi ne bodo imeli nobene vrednosti, saj so pridobljeni nezakonito in jih bo sodišče oprostilo obtožbe.
Ključne besede: pravna država, človekove pravice, kazenski postopek, sojenje, pošteno sojenje, pravica do zasebnosti, primeri, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2013; Ogledov: 2694; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (467,85 KB)

56.
Pravica do zasebnosti v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
David Armič, 2013, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je zelo kompleksen pojav. Skozi zgodovino človeštva je zasebnost postajala vedno bolj cenjena in iskana dobrina, vendar pa se zdi, da je v sodobnem času ponovno postala ogrožena. Pravico do zasebnosti danes ščiti vrsta mednarodnih dokumentov. Zelo pomembna je Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Za spoštovanje te konvencije skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), kamor se posamezniki iz držav podpisnic lahko pritožijo. 8. člen EKČP govori o pravici do zasebnosti posameznika in je razdeljen na dva odstavka: v prvem delu razloži, katere pravice so zaščitene (zasebno življenje, družinsko življenje, zasebnost doma, zasebnost dopisovanja), v drugem delu pa navaja, da te pravice niso absolutne in da je včasih poseg v te pravice upravičen, vendar le takrat, ko je poseg v skladu z zakonom in nujen v demokratični družbi. Od leta 1959, ko je bilo ESČP ustanovljeno, se je pred njim nabralo že veliko primerov. Naj omenimo le nekatere zanimivejše, ki se tičejo 8. člena EKČP: Gaskin proti Združenemu kraljestvu, López Ostra proti Španiji, Ciper proti Turčiji, Kruslin proti Franciji, Klass in drugi proti Nemčiji, Halford proti Združenemu kraljestvu itd. Tudi Slovenija je imela nekaj primerov na ESČP-ju zaradi kršitve 8. člena EKČP. Zelo odmeven je gotovo primer Kurić in ostali proti Sloveniji, ki se nanaša na izbrisane, torej na ljudi, ki so ob osamosvojitvi Slovenije ostali brez pravice do stalnega prebivanja.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.06.2013; Ogledov: 3756; Prenosov: 887
.pdf Celotno besedilo (980,65 KB)

57.
"Kriza" pravne države : diplomsko delo univerzitetnega študija
Eva Tovornik, 2013, diplomsko delo

Opis: Pravna država je načeloma vsaka država, ki se drži svojih pravil. Pravna pravila se vzpostavijo v družbi, da se (vsaj relativno) uredijo medsebojna družbena razmerja in se omogoči dokaj urejeno in predvidljivo vedenje. Določene oblike obnašanja so tako prepovedane, druge dovoljene, nekatere celo zapovedane, kar velja za državljane, kot za državo oz. za državne institucije. Država mora biti vedno podrejena pravu oz. načelu ustavnosti in zakonitosti, torej se samoomejevati, da v odnosu do posameznika/državljana ne ravna samovoljno in v lastno koristi, temveč vedno le v interesu javnosti ter zagotavljanja/uresničevanja načela pravne države. Pojem pravne države je svoj osnovni pomen pridobil že v času filozofa Aristotela, ki je poudarjal, da je za državo najpomembnejše, da v njej vlada zakon in ne človek. Skozi različna časovna obdobja so se z družbenimi spremembami, s pomočjo različnih političnih in pravnih teorij v 19. in 20. stoletju oblikovali koncepti, ki so prispevali k današnji definiciji koncepta pravne države. V Nemčiji je bil tak koncept Rechsttaat, v Angliji rule of law, v Franciji etat de droit. Preplet sestavin teh konceptov pomeni bistvene prvine pravne države, ki so sledeče: zakoni morajo imeti bistvene lastnosti, ki zagotavljajo pravno varnost, državni in drugi družbeni akterji morajo spoštovati veljavna pravna pravila, uresničevanje načela delitve oblasti, sodna oblast je neodvisna, zakonodajna oblast je podvržena ustavnosodnem nadzoru, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zagotavljanje demokracije itd. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen koncept pravne države in njegove bistvene prvine. Kadar se te prvine ne spoštujejo ali celo opuščajo, stopnja zagotavljanja pravne države pade, kot posledica se zmanjša zaupanje ljudi v državne institucije in razširi se prepričanje, da je pravna država v »krizi.« Pravna država je v krizi, vendar glavni vzroki zanjo niso zgolj v nespoštovanju in neuresničevanju njenih bistvenih prvin. Kritična pravna teorija opozarja, da sta moderno pravo in z njim koncept pravne države izpostavljena postmodernizacijskim procesom, ki se kažejo predvsem kot krizni družbeni procesi in hkrati kot dejavnik »krize« prava.
Ključne besede: država, pravna država, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.05.2013; Ogledov: 3118; Prenosov: 887
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

58.
Prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Tanevski, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Evropsko konvencijo o človekovih pravicah so v Rimu sprejele članice Sveta Evrope. Za podpis je bila pripravljena 4. Novembra 1950 v Rimu, veljati pa začela 3. Septembra 1953, Slovenija jo je ratificirala šele leta 1994. S Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin so vlade podpisnice konvencije, članice Sveta Evrope ustanovile Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu. Postopek pred sodiščem je mogoče razdeliti na več faz: predhodni postopek in registracija vloge, preskus dopustnosti vloge, dajanje vloge vladi v odgovor, morebitna prijateljska poravnava in sprejetje sodbe. Določba 3. člena Evropske konvencije, ki prepoveduje mučenje ali nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje je med najkrajšimi določbami konvencije. O mučenju govorimo kadar gre za premišljeno nečloveško ravnanje, ki povzroča zelo hudo in okrutno trpljenje. Nečloveško ravnanje in kaznovanje je dejanje, s katerim žrtvi povzročimo hudo telesno in duševno trpljenje. Kadar pa je storjeno trpinčenje z namenom, da se pri žrtvah vzbudi občutke strahu, tesnobe in manjvrednosti če se žrtve ponižujejo in degradirajo, da bi se zlomil njihov fizični in moralni odpor, pa govorimo o ponižujočem ravnanju. Največ primerov v zvezi s kršitvijo 3. člena EKČP sodišče obravnava zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile v postopkih pridržanj, aretacij, zasliševanj, zapornih kazni, izročitev, diskriminacij, dosmrtnega zapora ter smrtnih kazni. Kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja se dogaja tudi v razvitih demokratičnih in pravnih državah. Tako so se pred evropskim sodiščem za človekove pravice v zvezi s kršitvijo 3. Člena EKČP znašle tudi Velika Britanija, Francija, Poljska in Republika Slovenija.
Ključne besede: prepoved mučenja, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.03.2013; Ogledov: 4450; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (664,06 KB)

59.
"Licence to kill" : problem pravnosti in legtimnosti dovoljenja za ubijanje
Matjaž Matjašič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo skušali predstaviti prikrito delovanje treh večjih obveščevalnih služb in njihovo poseganje v človekove pravice. Skratka, raziskali bomo, ali “Licence to kill” obstaja oz. na podlagi katerega pravnega akta lahko tajne in vojaške službe izvajajo asasinacijo. To smo skušali ponazoriti v treh primerih: »Aleksandra Litvinanka so ubili s pomočjo radioaktivnega izotopa 210Po. S tem so ogrozili na tisoče drugih življenj, ker z radioaktivnim strupom morilci niso znali pravilno ravnati. Osamo Bin Ladna, bi lahko ameriški komandosi zajeli živega, ker je bil neoborožen, ko so stopili v njegovo sobo. Mahmud Al Mabhouja so ubili v Dubaju. Pri tej akciji je sodelovalo 27 agentov. Nekateri med njimi so uporabljali dvojnike potnih listin z imeni, ki so pripadala drugim ljudem. Šlo je za krajo identitete. S tem so ogrozili druga, nedolžna življenja«.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, atentati, umori, umor po naročilu, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.03.2013; Ogledov: 1824; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

60.
Pravica do osebne svobode - pogled sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Armando Goričan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do osebne svobode. Ker gre za eno izmed temeljnih in najbolj pomembnih pravic, je v začetku predstavljena njena zgodovina, temu sledi Evropska konvencija o človekovih pravicah ter kaj določa 5. člen navedene konvencije. V nadaljevanju je še kratka predstavitev Ustave Republike Slovenije in razčlenitev omejitve prostosti. Jedro vsebuje pregled pravice do osebne svobode v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer na podlagi analize »Vodnika za izvajanje člena 5 Evropske konvencije o človekovih pravicah (A guide to the implementation of Article 5 of the European Convention on Human Rights) Monice Macovei z naslovom Human rights handbooks, No 5 (Človekove pravice priročniki, Št. 5)«. 5. člen navedene konvencije postavlja temeljne standarde pri posegih v osebno svobodo, določa primere v katerih je to dopustno ter ob tem uvaja različne oblike varovalk, ki takšne posege presojajo in zagotavljajo , da ostajajo v okvirjih, ki ne predstavljajo kršitev človekovih pravic. V zadnjem delu je narejena primerjava ugotovitev analize Vodnika za izvajanje 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s stanjem v slovenskem pravnem redu ter ugotovitve.
Ključne besede: človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.08.2012; Ogledov: 2998; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (354,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici