| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Igor Isajlovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2256; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (486,77 KB)

43.
Vpliv zakonodaje na cestnoprometno varnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ruby Rechberger Lakota, 2015, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji imamo precej strogo zakonodajo za cestnoprometno varnost. Zakonodajalec upravičuje stroge kazni z zmanjšanjem števila prometnih nesreč in manj smrtnimi žrtvami na cesti. Vendar so za cestnoprometno varnost pomembnejši še marsikateri drugi dejavniki, kot so kultura vožnje, kvaliteta cestne infrastrukture, tehnična opremljenost vozil, vremenske razmere in podobni. Primerjava starejših ureditev cestnoprometnih zakonov ter primerjava primerljivih zakonov v drugih državah je pokazala, ali stroga zakonodaja sploh vpliva na statistiko prometnih nesreč in število smrti na slovenskih cestah. V Sloveniji je do leta 2010 prometno varnost urejal Zakon o varnosti cestnega prometa, od 2010 dalje pa imamo Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o cestah in Zakon o voznikih. Z uvedbo novega zakona so se kazni poostrile, takratna vlada Republike Slovenije pa je povečala nadzor nad cestnoprometno varnostjo. Primerjava s Finsko, Irsko in Hrvaško nakazuje, da so kazni v Sloveniji precej stroge, vendar brez kakšnih posebnih rezultatov. Drugi dejavniki varnosti cestnega prometa se precej izboljšujejo. Kultura vožnje se spreminja in avtošole bolje naučijo voznike, kako reagirati na cesti. Poleg tega so moderna vozila in prometna infrastruktura varnejša kot v preteklosti.
Ključne besede: prometna varnost, cestnoprometni predpisi, prekrški, zakonodaja, kazni, globe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 1241; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1019,64 KB)

44.
Mariborske vstaje - dva procesa : sodišče prava in sodišče politično-ideološkega prizorišča
Vesna Lovrec, 2015, diplomsko delo

Opis: Leta 2012 se je v Mariboru zgodilo več protestnih shodov, od katerih sta se dva končala z resnejšimi nemiri v mestu in množičnimi aretacijami. Tako imenovani »mariborski vstaji« je sledilo burno javno odzivanje, kakor tudi intenzivni uradni in sodni postopki, nekateri nerešeni še skoraj tri leta kasneje. Predmet diplomske naloge je natančen kronološki pregled dogajanj na samih protestih, v postopkih pridržanj in priporov, v (pred)kazenskem postopku in sodnem procesu, ki nam očitno izpostavi številne anomalije v teh procesih. Ravnanje policije, tožilstva in sodstva je bilo v več primerih v teh procesih močno nenavadno in nenormalno. Ob tem pa se nam zastavlja tudi vprašanje, zakaj je prišlo do teh anomalij v procesih oziroma vprašanje, ali je prišlo do teh anomalij zato, ker je bil politično-ideološki vpliv na potek procesa tako močan, da je izkrivil formalni potek procesov in s tem razkril, da se je poleg procesa na sodišču prava pravzaprav odvijal tudi sočasni proces na sodišču politično-ideološkega prizorišča. Zato v nalogi obravnavamo tezo v dveh fazah, prvič, preverjamo veljavnost teze, da je bil celoten proces obravnave »mariborske vstaje« in »udeležencev protestov« močno nenavaden in nenormalen, in drugič, preverjamo verjetnost insinuacije, da je bil ta proces nenavaden in nenormalen zato, ker je bil politično-ideološko konotiran. Skozi obravnavo tematike pridemo do širšega spoznanja, da proces proti udeležencem mariborskih vstaj ni bil navadan proces, temveč proces z velikim P, Proces, ki je imel močno politično-ideološko in državotvorno vlogo, ter da so bile “mariborske vstaje” prva resna demokratična (pre)izkušnja naše mlade države, ki se je v zadevi izkazala za neveščo in neuko prakticiranja demokracije.
Ključne besede: demonstracije, protestni shodi, politični protesti, mariborske vstaje, sodni procesi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1824; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (561,60 KB)

45.
Analiza dosedanjih slovenskih volitev poslancev v Evropski parlament : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleš Pregl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dosedanje volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Uvodoma je predstavljen okvir delovanja Evropske unije z njenimi najpomembnejšimi institucijami na čelu. Samo ob ustrezni teoretični umestitvi Evropskega parlamenta v zapleten pravno-institucionalni okvir Evropske unije lahko parlament obravnavamo samostojno in celostno. Na kratko smo orisali zgodovino Evropskega parlamenta, predvsem pa smo se osredotočili na njegove pristojnosti in sestavo. V ospredju našega diplomskega dela so volitve poslancev v Evropski parlament. Pojasnili smo pravila za te volitve, tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. Podrobno smo analizirali troje volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Ugotovili smo, da je bila na vseh volitvah volilna udeležba relativno nizka in je bistveno odstopala od povprečja EU. Nizko volilno udeležbo na evropskih volitvah v Sloveniji smo pojasnili skozi različne teorije. Najbolj prevladujoča je teorija o drugorazrednosti evropskih volitev. Prav tako smo analizirali volilne rezultate in, na podlagi različnih teorij, izpeljali zaključke o tem, zakaj se volilno telo tako odloča. Na volitvah v Evropski parlament prevladujejo notranje-politične teme, pridobivajo stranke, ki v času volitev niso del vladne koalicije . To naj bi bili, poleg strankarskih programov in strankarske pripadnosti, ključni kriteriji, po katerih se volivke in volivci odločajo, katero listo bodo volili. Izvedli smo spletno anketo, ki kaže na to, da ljudje v Sloveniji posebne pozornosti Evropski uniji in njenim institucijam ne posvečajo. Pričakovanja mnogih ljudi v zvezi s članstvom Slovenije v EU niso bila izpolnjena. Med anketiranci namreč prevladuje mnenje, da Evropsko unijo vodijo najpomembnejše države članice. Evropski parlament naj bi imel bolj obrobno vlogo. Ključna ugotovitev ankete in analiz, ki so jih opravili tudi že drugi avtorji, kaže na demokratični primanjkljaj Evropske unije. Slednja se bo morala v prihodnosti bolj povezati, če bo hotela obstati ter biti kos številnim novodobnim izzivom.
Ključne besede: evropski parlament, poslanci, volitve, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1911; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (703,03 KB)

46.
47.
48.
Pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Zorko, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in ga je mogoče razdeliti v 6 vsebinskih sklopov. V uvodu je opredeljena preučevana tematika, zastavljeni so želeni cilji in delovne hipoteze. Navedene so tudi metode dela, ki so bile uporabljene. Sledi drugi del, v katerem je ugovor vesti opredeljen kot pojem, ki pomeni pravico posameznika, da v določenih okoliščinah ter pod določenimi pogoji deluje v skladu s svojo vestjo in s tem krši družbeno sprejete pravne norme. V sklopu tega poglavja so navedeni tudi mednarodni pravni akti v katerih je zastopana pravica do ugovora vesti. Ugotovili smo, da velika večina le-teh pravico do ugovora vesti prepozna v okviru pravice do svobode mišljenja, vesti in vere. V tretjem poglavju je preučena pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije. Ustava ugovor vesti prepozna kot eno temeljnih človekovih pravic, ki jo splošno določi v 46. členu. Posebno pozornost nameni pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti v določbah 123. člena. Podrobnejšo ureditev, kdo, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko sklicuje na to pravico, pa določajo zakoni. Edini področji, na katerih je ugovor vesti z zakonodajo dopusten, sta področji zdravstvene dejavnosti ter obvezne vojaške dolžnosti. Četrti del se osredotoči na Evropsko konvencijo človekovih pravic ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugovor vesti je obravnavan na podlagi določb 9. člena ter b točke tretjega odstavka 4. člena Evropske konvencije. Predstavljene so odločitve sodišča s tega področja. Natančneje je opisan primer Bayatyan proti Armeniji, pri katerem je sodišče spremenilo dolgoletno prakso. Države članice, ki so imele prej glede prepoznavanja in urejanja svobode vesti popolnoma proste roke, morajo sedaj zadostiti določenim minimalnim standardom. Sledita primera odzivov dveh držav, Armenije in Turčije, ki sta bili že večkrat obsojeni pred Evropskim sodiščem. V razpravi je zapisano razmišljanje o pravici do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije ter odločitvah Evropskega sodišča za človekove pravice. Iz primerov, ki jih je obravnavalo Evropsko sodišče, so izpostavljene posledice, ki lahko sledijo uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Preverjene so na začetku raziskovanja postavljene hipoteze. Nazadnje so navedeni uporabljeni viri in literatura.
Ključne besede: ugovor vesti, ustavno pravo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 6038; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (561,85 KB)

49.
Trgovina z ljudmi : prisilne poroke
Špela Mežan, 2014, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi predstavlja hud poseg v človekove pravice njenih žrtev. Med oblike izkoriščanja, ki se jih trgovina z ljudmi poslužuje, spada tudi prisilna poroka. Žrtve prisilne poroke so večinoma mladoletna ali mlada dekleta, ki se jih v skladu s tradicijo proda drugi družini, večinoma v zameno za denarno protivrednost. Po takšni poroki so dekleta zaradi podrejenega položaja, v katerem se znajdejo, zaradi neizkušenosti, mladosti ter neizobraženosti, pogosto žrtev nasilja. Nad njimi se izvaja klasično fizično nasilje, prihaja tudi do spolnih zlorab in zgodnjih nosečnosti. Zaradi svoje mladosti in nezadostnega dostopa do zdravstvene oskrbe so izpostavljene zdravstvenim tveganjem, ki jih prinaša nosečnost in nezmožnost izbire spolnih praks. Pogosto so prisiljene opravljati prisilna dela ter skrbeti za vsa domača opravila, zaradi česar nimajo prostega časa, prav tako pa je njihovo gibanje velikokrat omejeno in nadzorovano. Takšne poroke so bile obsojane s strani mednarodne skupnosti, ki poziva tudi k dvigu starostne meje za sklepanje zakonske zveze na 18 let starosti. Po ocenah mednarodne skupnosti so kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v okviru prisilnih porok, prehude, da bi se še lahko upravičevale s tradicijo in običaji skupin, v katerih se dogajajo. Takšne poroke se pojavljajo tudi na ozemlju Republike Slovenije, predvsem v romski skupnosti. Na podlagi relevantne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je ugotovljena nujnost preiskovanja in odzivanja na prisilne poroke, da se prepreči poseg v človekove pravice, ki ga le te predstavljajo.
Ključne besede: kazniva dejanja, trgovina z ljudmi, prisilne poroke, preprečevanje, žrtve, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.09.2014; Ogledov: 3147; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (631,84 KB)

50.
Sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Domen Črešnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji. V demokratičnih državah preko volilnega sistema državljani z volilno pravico izražajo svojo voljo. Izbira volilnega sistema v določeni državi lahko pomembno vpliva na nemoteno delovanje in legitimnost političnega sistema. Pri vsem tem je seveda potrebno upoštevati načela volilnega sistema, ki zagotavljajo splošno in enako volilno pravico, svobodo in tajnost glasovanja. Volilne sisteme delimo na tri večje skupine, znotraj katerih se pojavljajo določeni podsistemi. Seveda pa obstajajo tudi nekateri volilni sistemi, ki jih ne moremo uvrščati v nobeno izmed skupin. Glavne tri skupine so: večinski volilni sistemi, proporcionalni volilni sistemi in polproporcionalni ali manjšinski volilni sistemi. V Republiki Sloveniji se je zakonodajalec po osamosvojitvi odločil za proporcionalni volilni sistem. Razdelitev mandatov v državnem zboru poteka na dveh ravneh (na ravni volilnih enot in na ravni celotne države). Različni avtorji različno opredeljujejo prednosti in slabosti trenutnega volilnega sistema v Sloveniji. Večina meni, da je potrebno vnesti spremembe v smeri dopolnitev in izboljšav trenutnega volilnega sistema, ki bi tako omogočale stabilnejšo in učinkovitejšo vlado.
Ključne besede: volilni sistemi, volitve, parlamentarne volitve, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2014; Ogledov: 3374; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (696,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici