| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
Zaporna kazen med teorijo in prakso : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Globočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2018; Ogledov: 1058; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

32.
Vigilantizem : študija primera
Luka Jernejšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V filmih protagonist zaradi storjene krivice vzame pravico v svoje roke in sam obračuna s sovražniki, seveda brez pomoči države. Po maščevanju in zadoščenju se protagonist vrne kot zmagovalec oziroma heroj. Pri tem gre za značilno obliko pojava, ki se imenuje vigilantizem. Vigilantizem je dejanje oz. sklop dejanj, kjer posameznik ali skupina vzame zakon v »svoje roke« v prepričanju, da se mu/ji je zgodila krivica in da mu/ji država ne more pomagati ali pa je pri tem neučinkovita, nepoštena (pokvarjena) ali podkupljiva. Vigilantizem se pojavlja po vsem svetu, najdaljšo in najbogatejšo tradicijo prakticiranja vigilantizma pa zasledimo v ZDA. Obstajajo različne definicije vigilantizma, ki so v veliki meri odvisne od prostora in časa, v katerem se pojavljajo in uporabljajo. Vigilanti večino časa delujejo izven zakonskih okvirov v prepričanju, da lahko spremenijo obstoječi državni sistem. Izven zakonskih okvirov zakonodaje ZDA sta delovala tudi Edward Snowden in Bradley (Chelsea) Manning. Oba sta zaradi prepričanja, da je država postala pokvarjena, posredovala javnosti več milijonov zaupnih državnih podatkov ter s tem tvegala življenje in svobodo. Med eno od vigilantskih skupin spada tudi The Minuteman Project, ki je delovala na ameriško-mehiški meji z namenom preprečiti vstop ilegalnim imigrantom. Družba in država lahko različno sprejemata vigilantizem. Kako družba sprejme vigilanta, je odvisno od sprejemljivosti dejanj vigilanta. Kako država sprejme vigilanta, je odvisno od pravnega reda države.
Ključne besede: kriminaliteta, nadzor, preprečevanje kriminalitete, vigilantizem, vigilanti, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.01.2018; Ogledov: 1596; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (981,08 KB)

33.
Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji : primerjalna analiza
Martina Zgonc, 2017, diplomsko delo

Opis: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo. Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji.
Ključne besede: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 1749; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (702,06 KB)

34.
Spolna diskriminacija in zastopanost žensk v varnostnih organizacijah : magistrsko delo
Laura Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo, o kateri v sodobnem času, v katerem živimo, ne bi smeli več govoriti − diskriminacijo. Vseeno pa je diskriminacija še kako prisotna na vseh področjih našega »modernega« življenja. Ko govorimo o diskriminaciji, pomislimo na negativno obravnavanje posameznika na podlagi njegovih osebnih značilnosti, kot so rasa, spol, narodnost, vera, politično prepričanje ipd. Takšno obravnavanje ni dopustno in je tudi protipravno. Vsekakor pa vsaka diskriminacija ni nujno slaba. Poznamo tudi termin »pozitivna diskriminacija«, ki pomeni dobronamerno diskriminiranje neke skupine ljudi, kjer gre za neko prednostno obravnavanje ali ustvarjanje posebnih pravic za določene kategorije oseb z namenom, da se jim ustvarijo enake možnosti. Pri obravnavanju diskriminacije smo se konkretneje opredelili do spolne diskriminacije na trgu dela. Eden izmed ciljev je bil opozoriti na neenak položaj moških in žensk pri zaposlovanju, razvoju kariere in napredovanju ter na razlike v plačilu in delovni aktivnosti. Neenako obravnavanje in diskriminacijo na trgu dela v Republiki Sloveniji in tudi na mednarodni ravni urejajo številni predpisi (zakoni, akti, direktive ipd.), ki smo jih tudi predstavili. Prav tako nas je zanimala predvsem zastopanost žensk v telesih odločanja in različnih varnostnih organizacijah, se nam je zdelo smiselno vključiti tudi dve direktivi Varnostnega sveta Združenih narodov, ki govorita o ženskah, miru in varnosti. V drugem delu smo torej obravnavali poklice, ki naj bi veljali za moške − policija, vojska in telesa odločanja (politika). Naš cilj je bil pregledati zastopanost ženskega spola v teh organizacijah v Sloveniji in tudi drugih državah članicah Evropske unije ter ostalih državah nečlanicah. Za omenjene organizacije smo ugotovili, da trenutno v njih prevladujejo moški in da obstaja velika verjetnost, da bo tako ostalo tudi v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: varnostne organizacije, zaposlovanje, ženske, spolna diskriminacija, razlike med spoloma, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.01.2017; Ogledov: 2030; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (934,07 KB)

35.
Skupina držav proti korupciji (GRECO) - analiza poročil za Slovenijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Katarina Košir, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v uvodu predstavili pojem korupcije tako, da smo definicijo v slovenski zakonodaji primerjali z definicijami v mednarodnih aktih. Nadalje smo podrobno predstavili ustanovitev, delovanje in organizacijo Skupine držav proti korupciji GRECO. Posebej smo se posvetili tudi področjem ocenjevanja GRECA. Povzeli smo bistvo prvih treh ocenjevalnih poročil GRECA za Slovenijo. Posebej smo analizirali četrto ocenjevalno poročilo GRECA in nato pregledali ukrepe, ki so bili sprejeti na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila GRECA. Za konec smo naredili pregled aktualne protikorupcijske zakonodaje v Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, boj proti korupciji, GRECO, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (639,83 KB)

36.
Policijsko zaslišanje v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Pečenko, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na slovensko pravno ureditev policijskega zaslišanja. Poseben poudarek je bil namenjen metodam zasliševanja in zakonskim prepovedim, ki zavezujejo zasliševalce. Predstavili smo novosti, ki jih je prinesla novela ZKP-E (2003), ter opredelili temeljne pravice in pravna jamstva, ki jih ima osumljenec pri policijskem zaslišanju. Drugi del diplomske naloge temelji na predstavitvi sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Predstavili smo institut ustavne pritožbe in določbe Ustave Republike Slovenije, ki so pomembne za policijsko zaslišanje. Pri sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije smo se osredotočili na odločitve sodišča o ustavnih pritožbah, v katerih se pritožniki sklicujejo na kršitev njihovih pravic pri policijskem zaslišanju. V nadaljevanju smo predstavili institut pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice in določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki so pomembne za postopek policijskega zaslišanja. Pri sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice smo se osredotočili na kršitve prepovedi mučenja (3. člen) in kršitve pravice do poštenega sojenja (6. člen). Analizirali smo sodno prakso, iz katere je razvidno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice glede nezakonitih metod zasliševanja, pravice do zagovornika ter pravice do molka in privilegija zoper samoobtožbo.
Ključne besede: policija, zaslišanje, policijski postopki, človekove pravice, primeri, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2367; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (528,58 KB)

37.
Amnestija in pomilostitev v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Igor Bakalar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opredelili pojem amnestije in pomilostitve. Prikazali smo postopek amnestije in pomilostitve in odgovorili na vprašanje komu se lahko podelita in kdo ju lahko podeljuje. Pokazali smo, kakšne so omejitve pri izdajanju aktov milosti. Analizirali smo pomilostitve in se posebej osredotočili na odmevnejše primere pomilostitev. Raziskali smo vzroke za odločitev o pomilostitvi oziroma zavrnitvi prošnje za pomilostitev. Pod drobnogled smo vzeli tudi sprejeta zakona o amnestiji in »zakon o aboliciji«. Po slovenski zakonodaji o pomilostitvah odloča predsednik države, zato smo se lotili vprašanja, kolikšne pristojnosti ima predsednik države pri pomilostitvi. Zanimalo nas je, kdo mu svetuje pri odločanju o prošnjah za pomilostitev, ali je povsem avtonomen pri odločitvah in, ali je vezan na kakšna pravna mnenja. Opredelili smo se tudi do vprašanja, ali bi bilo smiselno bolj podrobno urediti izdajo akta o pomilostitvi v kazenskem zakoniku oziroma celoten postopek pomilostitve. Primerjali smo tudi slovensko zakonodajno ureditev amnestije in pomilostitve z ureditvijo v Republiki Hrvaški ter Združenih državah Amerike. V ZDA imajo predsedniški sistem organizacije državne oblasti in s tem tudi zelo zanimivo ureditev obeh aktov milosti. V dolgi zgodovini demokracije v ZDA je bilo kar nekaj odmevnih in tudi kontroverznih odločitev o pomilostitvi, zato smo predstavili enega od odmevnejših primerov.
Ključne besede: kazensko pravo, obsojenci, amnestija, pomilostitev, abolicija, predsednik države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2016; Ogledov: 2172; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (831,87 KB)

38.
Sistem sankcij za kazenske delikte : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tina Matežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Država zagotavlja varnost in nedotakljivost državljanov in varuje temeljne človekove pravice in dostojanstvo. Kadar je ogroženo človekovo življenje, zdravje, dostojanstvo, premoženje in druge človekove in družbene vrednote oziroma dobrine, je država kot »skrbnica« primorana določiti primerno sankcijo za kršitelje oz. storilce kaznivih ravnanj. Diplomsko delo podaja vpogled v sistem sankcij za kazenske delikte. Opisali smo značilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj od disciplinskih prestopkov do kaznivih dejanj. Pri vsaki kategoriji je opredeljen način izrekanja kaznovalnih sankcij. Za kazniva dejanja so sankcije urejene v Kazenskem zakoniku, za prekrške v Zakonu o prekrških, za disciplinske prestopke pa v Zakonu o delovnih razmerjih, področnih zakonih, kolektivnih pogodbah ali avtonomnih predpisih organizacij. V začetnem delu diplomskega dela smo najprej definirali nekaj temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje diplomskega dela. Kot temeljne pojme smo izbrali kaznovalno pravo, kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznivo ravnanje in kaznovalne sankcije. Posamezno vrsto kaznivega ravnanja smo najprej definirali ter navedli, katere sankcije se lahko izrečejo storilcem. V osrednjem delu diplomskega dela smo podrobneje prikazali sistem kazenskih in drugih vrst sankcij za kršitve pravnih pravil, ki jih pozna pravni red Republike Slovenije. Razčlenitev posameznih vrst sankcij smo nadgradili s prikazom načina njihovega izvrševanja in s kratko razpravo o kaznovalni politiki v Sloveniji. V zaključnem delu smo preverili postavljene hipoteze.
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznovanje, kazenske sankcije, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (546,73 KB)

39.
Pravna odgovornost policista : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Saša Žagar, 2016, diplomsko delo

Opis: Policisti so dolžni varovati državljane, premoženje, posameznika, osebno svobodo, temeljne človekove pravice, nedotakljivost državljanov in države. Njihova naloga je tudi, da preprečujejo kršitve posameznika in skupin, vendar morajo te prestopke razreševati v okviru nalog in pooblastil, ki so določena z zakoni in ostalimi predpisi. Policisti po eni strani predstavljajo zakon, ki ga je potrebno spoštovati in dosledno upoštevati, vendar pa policisti včasih kljub temu zavedno ali nezavedno prekoračijo okvire svojih nalog in pooblastil, ki so jim določena z zakoni. Policisti svoja pooblastila lahko kršijo pri nepravilnem zaustavljanju vozila, prekoračeni uporabi fizične sile v postopku, z nepravilnem ravnanju v postopku vabljenja, napakami v postopku pridržanja, najpogostejši vzroki za prekoračitev pooblastil pa so nepoznavanje pooblastil. Zaradi nestrokovnega dela policistov oziroma prekoračitve nalog in pooblastil v postopku lahko posameznik vloži pritožbo zoper delo in postopek policista. V pritožbenem postopku posameznik lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporabe policijskih pooblastil. Državljan, ki meni da je policist pri svojem delu storil kaznivo dejanje lahko zoper njega poda kazensko ovadbo, zasebno tožbo ali odškodninsko tožbo. Vsaki utemeljeni prekoračitvi pooblastil sledijo sankcije oziroma pravna odgovornost. Poleg že naštetih oblik odgovornosti policistov pa so policisti odgovorni tudi za kršitve delovne discipline. Policisti torej pri izvajanju svojih nalog in pooblastil odgovarjajo kazensko, odškodninsko in disciplinsko. Policisti spadajo v kategorijo javnih uslužbencev in morajo za kršitev na delovnem mestu ustrezno odgovarjati, saj je ena izmed njihovih najpomembnejših nalog zagotavljanje varnosti. Poklic policista je na očeh javnosti, zato je še bolj pomembno dosledno kaznovanje oziroma preprečevanje morebitnih kršitev obveznosti in pooblastil.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, pravna odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.02.2016; Ogledov: 2600; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (669,38 KB)

40.
Kapitalizem in viktimizacija : magistrsko delo
Miha Blažič, 2015, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela bomo po pregledu že obstoječe literature prikazali strukturo kapitalizma, njegovo propagando in viktimizacijo. Prikazali bomo nacistično, fašistično in komunistično propagando ter jih primerjali s kapitalistično propagando. Zanimalo nas bo, kako kapitalistična viktimizacija vpliva na delovanje ljudi. Ljudje se zaradi viktimizacije odločajo za vstop v radikalne skupine in posledično pogosto začnejo izvajati kazniva dejanja. V drugem delu magistrskega dela bomo s pomočjo raziskave obravnavali pojav strukturnega nasilja in viktimizacijo v Sloveniji. S pomočjo raziskave bomo prikazali, da so v Sloveniji prisotne pozitivna in negativna viktimizacija ter indoktrinacija, ki se vrši preko ideoloških aparatov države. V raziskavi smo ugotovili, da je vrsta zaposlitve odvisna od starosti, da višina osebnega neto dohodka vpliva na zanimanje za družbene pravice in pozitivno viktimizacijo. Zaupanje v medije in šolo je odvisno od zaupanja v politiko sistema, od indoktrinacije ter sektorja zaposlitve. Raziskava je pokazala, da je indoktrinacija odvisna od zaupanja v medije in šolo, od starosti, negativne viktimizacije in zanimanja za družbene pravice.
Ključne besede: kapitalizem, propaganda, viktimizacija, totalitarni sistemi, strukturno nasilje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.01.2016; Ogledov: 4427; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici