1. Etična in pravna spornost pri uporabi tehnik zaslišanja osumljencev - primerjalni pogled : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTara Pahor, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na nadvse pomemben del kazenske preiskave, zaslišanje osumljenca. S pomočjo le-tega se izbira informacije od osumljencev, ki so lahko koristne pri preiskovanju kaznivih dejanj. Etika zasliševanja je dolgo veljala za sivo območje kazenskega pravosodja, vendar z naraščanjem kritičnosti javnosti do pridobitve lažnih priznanj tega sivega območja ni več mogoče prezreti.
Pri zaslišanju se uporablja več tehnik, pri tem pa so najbolj aktualne prisilne oz. manipulativne zasliševalske tehnike, kot je na primer Reidova, ki se uporablja v ZDA. Naprednejši način komunikacije z osumljencem predstavlja metoda kognitivnega intervjuja. Iz literature je mogoče razbrati, da so bile v preteklosti prisilne zasliševalske tehnike standard za zbiranje podatkov o kaznivih dejanjih. Z njihovo pomočjo so preiskovalci pridobili priznanje osumljenca in posledično razrešili primer. S takim razumevanjem prava in opravičevanjem tehnik in načinov zasliševanja, pri katerih je bil važen samo končni rezultat – pridobitev priznanja, so bile zaslišanim posameznikom pogosto kršene temeljne pravice. Ta način zaslišanja osumljencev naj bi s spremembami pravne ureditve in prizadevanjem za varovanje človekovih pravic v nekaterih demokratičnih državah postopoma poskušali izkoreniniti. Pobudo za izboljšave pa gre pripisati bodisi mnogim mednarodnim konvencijam, ki ustanavljajo razne odbore kot nadzorne mehanizme izvajanja državljanskih in političnih pravic, bodisi delovanju medijev, s pomočjo katerih se v javnosti sproža ogorčenje nad nepravilnim ravnanjem.
Ključne besede: kazenske preiskave, tehnike zaslišanja, osumljenci, pravna spornost, etična spornost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (932,40 KB) |
2. Primerjalna analiza regulacije prostitucije v izbranih državah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTea Okorn, 2024, diplomsko delo Opis: Prostitucija ostaja izjemno kontroverzna tema v politiki mnogih držav, ker zahteva ustrezno regulacijo, ki spoštuje pravice in temeljne svoboščine oseb, povezanih s prostitucijo. Izvedena je bila primerjalna analiza regulacije prostitucije v šestih državah, in sicer v ZDA, Belgiji, Sloveniji ter na Švedskem, Nizozemskem in Kitajskem. Analiza je temeljila na šestih merilih: pravna ureditev prostitucije in kazenske sankcije, model prostitucije, pogoji za opravljanje prostitucije, socialne in zdravstvene storitve, stigmatizacija ter vloga rdečih četrti. S pomočjo primerjalne metode so bile ugotovljene podobnosti in razlike med njimi ter ugotovitve predstavljene v obliki tabele. Ugotovljeno je bilo, da države z reguliranim pristopom, kot so ZDA, (predvsem okrožje Nevada) in Nizozemska, dosegajo boljše rezultate glede zdravja in varnosti spolnih delavcev. Nasprotno pa kriminalizacija in delna dekriminalizacija pogosto vodita k večjemu tveganju za zlorabe in otežujeta dostop do življenjskih potrebščin. Švedski model, ki je usmerjen v zmanjšanje povpraševanja po prostituciji, kaže na upad števila storitev, vendar ne zagotavlja izboljšanja pravic spolnih delavcev. Slovenija se nahaja v okolju, kjer je prostitucija dekriminalizirana, vendar ostaja neregulirana. Značilna je zmerna stopnja stigmatizacije marginaliziranih skupin, hkrati pa so socialne in zdravstvene storitve omejene. Pomen mehanizmov za nudenje pomoči spolnim delavcem se zmanjšuje zaradi nejasnosti v delovanju prostitucije. Naloga zaključuje z ugotovitvijo, da ni enotnega pristopa, ki bi bil univerzalno uspešen, temveč je učinkovitost regulacije prostitucije odvisna od politik držav in družbene sprejemljivosti. Vsaka država mora prilagoditi svojo strategijo glede na specifične socialne, kulturne in pravne pogoje, da bi dosegla optimalne rezultate pri zaščiti pravic spolnih delavcev in obvladovanju prostitucije.
Ključne besede: pravna ureditev, regulacija, primerjalna analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 35
Celotno besedilo (948,79 KB) |
3. Proceedings in the case of Benedik v. Slovenia : Bachelor thesis undergraduate study programme Criminal Juctice and Security, B.A.Ana Jovanovska, 2024, diplomsko delo Opis: The case of Benedik v. Slovenia is a perfect example of the complexity between the right to privacy and covert investigative measures carried out by law enforcement in the digital age. Thus, this thesis aims to precisely explain the legislation governing the right to privacy under both internal law and the European Convention on Human Rights, with a particular emphasis on covert investigative measures. By exploring and defining the legal frameworks that protect the privacy rights of individuals, we aim to clarify the balance between state surveillance powers and individuals' privacy rights. The study systematically shows the evolution and current state of the legal provisions regarding covert investigative measures in Slovenia. The main focus of this thesis is the legal proceedings in the case of Benedik v. Slovenia. It serves as a prism through which the complexities of privacy protection, specifically, electronic privacy are analyzed in the context of data disclosure and internet usage. The study examines the legal proceedings at all court instances, including Kranj District Court, Ljubljana Higher Court, Supreme Court, and Constitutional Court of the Republic of Slovenia leading to a complaint that the applicant, Benedik, filed at the Strasbourg Court. The later ruling of the European Court of Human Rights addressed the interaction between domestic laws and international human rights norms in detail. An in-depth understanding of how covert investigative measures are integrated with the right to privacy is provided through an analysis of the arguments made, the legal reasoning used by the courts, and the verdicts issued. This thesis's comprehensive explanation offers valuable insights into the balance between state surveillance needs and the protection of individuals' right to privacy, highlighting the complexities of these issues in the modern digital age.
Ključne besede: Benedik v. Slovenia, analysis of the judicial proceedings, human rights, right to privacy, covert investigative measures
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 33
Celotno besedilo (918,30 KB) |
4. Krožne migracije in pravice delavcev migrantov v Sloveniji : magistrsko deloRebeka Tompa, 2024, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih države članice Evropske unije (EU) opažajo velike tokove priseljevanja in spreminjajo se tudi značilnosti mednarodnih migracijskih tokov. Med najpogostejše dejavnike migracij spadajo socialni, politični, demografski, ekonomski, okoljski in podnebni. Krožne migracije so ponavljajoče se gibanje delavcev migrantov z namenom zaposlitve. V političnem diskurzu so pogosto predstavljene kot zagotovitev ugodnosti državam izvora in ciljnim državam ter tudi migrantom. Krožne migracije pripomorejo k zadovoljevanju potreb na evropskem trgu dela; področja ukrepanja vključujejo podporo aktivaciji malo zastopanih oseb na trgu dela, podporo razvoju spretnosti, usposabljanja in izobraževanja, izboljšanje pogojev dela, zavzemanje za pravičnejšo mobilnost delovne sile znotraj EU ter predvsem privabljanje talentov iz tretjih držav. EU je z namenom, da bi pritegnila visokokvalificirane delavce maja 2009 uveljavila tako imenovano Direktivo o modri karti, ki pa jo je oktobra 2021 nadomestila prenovljena direktiva. Z velikim pomanjkanjem delovne sile se srečuje tudi Slovenija; ob tem delodajalci vse bolj računajo na tuje delavce. Toda pogoji zaposlovanja državljanov tretjih držav so preveč kompleksni; postopki pridobivanja in podaljševanja dovoljenj so zamudni in delavce iz tretjih držav pogosto odvračajo tudi pogoji dela. Vlada Republike Slovenije se zaveda pomembnosti upoštevanja spreminjajočega se globalnega dogajanja in spoštovanja človekovih pravic. Pravila v posodobljeni direktivi o modri karti se uporabljajo vzporedno s pravnimi akti v Sloveniji, da lahko delavci priseljenci, ki zakonito sklenejo delovno razmerje v Sloveniji, uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot slovenski delavci.
Ključne besede: krožne migracije, modra karta, visokokvalificirani delavci, pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 77
Celotno besedilo (692,96 KB) |
5. 25. dnevi varstvoslovja, Portorož, 12. in 13. junij 2024 : zbornik povzetkov2024, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Ekstremni alpinizem : med "vedenjem, ki ogroža življenje" in vitalizmomNataša Škraban, Benjamin Flander, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: šport, alpinizem, ekstremni alpinizem, nesreče v gorah, samodestruktivno vedenje, nevarnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 4
Celotno besedilo (704,40 KB) |
8. |
9. |
10. |
