1. Napad na Kapitol: študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaj Ulčnik, 2023, diplomsko delo Opis: Napad na Kapitol, sedež ameriškega Kongresa, ki se je zgodil 6. januarja 2021, je bil prelomen dogodek tako v ameriški kot svetovni zgodovini in je jasno opozoril na vse hujšo krizo demokracije, ki v zadnjih letih dobiva pandemične razsežnosti. Nasilni vdor podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v Kapitol je bil groba kršitev demokratičnih načel, na katerih naj bi temeljila ameriška družba kot ena izmed najstarejših modernih demokratičnih držav, Združene države Amerike je postavil v družbene in politične okoliščine, s kakršnimi se niso srečale že vse od državljanske vojne. Zahteval je več smrtnih žrtev, povzročil občutno materialno škodo, predvsem pa je izpostavil tako krhkost demokracije kot tudi njeno presenetljivo odpornost proti populizmu in avtoritarnosti. Posledice napada in celotnega z njim povezanega političnega, družbenega in pravnega dogajanja predstavljajo nevaren precedens, ki nam kot demokratičnim družbam postavlja mnoge izzive in je morda ena izmed hujših groženj demokratični ureditvi v moderni dobi. V tem diplomskem delu smo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako je do napada na Kapitol sploh prišlo, kaj se je dogajalo in kaj lahko po njem pričakujemo. Proučili smo vlogo teorij zarote, ekstremističnih skupin, družbenih sprememb ter političnih in pravnih dogajanj. Zaradi nedavnosti dogodka in ogromne količine literature, relevantnih oseb, dogodkov in dejstev, pričujoče diplomsko delo ni izčrpen pregled vseh, temveč poskuša na področje raziskovanja vpeljati kritične kriminološke uvide ter postaviti ustrezen raziskovalni okvir za bodoče delo.
Ključne besede: Kapitol, napadi, vstaje, teorije zarote, Trump, Donald, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 139; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,28 MB) |
2. 24. dnevi varstvoslovja, Podčetrtek, 13. in 14. junij 2023 : zbornik povzetkov2023, zbornik Opis: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The (un)constitutionality of the financial investigation as provided by the Financial Administration Act – a case studyBenjamin Flander, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: The article provides an in-depth analysis of the regulation of financial investigations under the Financial Administration Act (“Zakon o finančni upravi (ZFU)”, 2014) and the manner of implementing the regulatory framework of this instrument in Slovenia. It presents the conditions for the initiation of a financial investigation, along with the competence and authorisations of investigators, the status of a person under investigation, and the procedure and conclusion of a financial investigation. In the article we take the position that either the existing regulatory framework or the manner in which the regulatory framework of financial investigation is implemented is unconstitutional. Design/Methods/Approach: We applied the normative method, the analysis and synthesis method, and a case study. Findings: We claim that Article 100 of the “ZFU” (2014), which governs financial investigations, is not compliant with the Constitution or the manner in which this provision is implemented by the Financial Administration of the Republic of Slovenia, which also has support in courts’ decisions. The Financial Administration, the Administrative Court and courts of general jurisdiction interpret and implement Article 100 of the “ZFU”, in the section relating to the moment in which a financial investigation is completed and tax inspection proceedings begin, in a way that is not compliant with the explanation by the Constitutional Court of the Republic of Slovenia in decision No. U-I-69/22-4. Research Limitations/Implications: The research does not include a comparative analysis, i.e., an analysis of the regulation and practice of conducting financial investigations pertaining to infringements of tax regulations in other countries.
Ključne besede: Financial Administration Act, financial investigations, financial administration, constitution
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 7
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kršitev temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami pri pridobivanju ustrezne izobrazbe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Kozarič, 2022, diplomsko delo Opis: Področje temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu je v Sloveniji urejeno v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Med osnovne pravice spada zagotavljanje enakih možnosti, nediskriminacija, spoštovanje in sprejemanje različnosti ter dostop do vključujočega izobraževanja. V realnem življenju pa pogosto prihaja do težav pri zagotavljanju teh pravic, na kar Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni organi, kot je na primer Odbor ZN za pravice invalidov. V pričujočem diplomskem delu preučujemo temeljne pravice otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu preko pregleda pravnih in zakonodajnih podlag ter s pomočjo lastne raziskave. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so starši seznanjeni s pravicami svojih otrok s posebnimi potrebami na področju izobraževanja, kako pogosto se srečujejo s kršitvami teh pravic, kako le-te vplivajo na odnose in kakovost življenja v njihovih družinah ter kakšne spremembe izobraževalnega sistema bi bile potrebne, da bi se zagotavljale pravice otrok s posebnimi potrebami do enakovrednega izobraževanja. Na vprašanja smo odgovorili s pomočjo kvalitativne raziskave, pri kateri smo uporabili polstrukturirane intervjuje. Naše sogovornice so bile matere otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih izbrali namensko po principu snežene kepe. Zbrane podatke smo vsebinsko analizirali v spletni aplikaciji Atlas.ti. Ugotovili smo, da so bile naše sogovornice zelo pomanjkljivo obveščene o pravicah svojih otrok s posebnimi potrebami, da so si informacije večinoma poiskale same, tj. preko spleta ali socialnih omrežij, da so bile kršitve pravic njihovih otrok pogoste ter da so imele negativne posledice za otroke in družine. Predvsem problematično je dejstvo, da je usoda otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu pogosto odvisna od posameznih učiteljev ali drugih strokovnih delavcev, ki ne sprejemajo vključujočega izobraževanja. V izobraževalnem sistemu so spremembe, ki bi zagotavljale spoštovanje pravic otrok s posebnimi potrebami, nujne.
Ključne besede: otroci, posebne potrebe, izobraževanje, kršitev pravic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Zloraba dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji z namenom dela na črno v RS in državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTom Gracar, 2023, diplomsko delo Opis: Današnji čas je zaznamovan z množičnimi migracijami, ki so posledica zapletenih
mednarodnih odnosov in konfliktov. Migracije pomenijo določena tveganja v povezavi z
ekonomsko, varnostno, družbeno in kulturno situacijo tudi v državah Evropske unije, saj
imajo velik vpliv na proces evropskega povezovanja, ki predvideva prost pretok blaga,
storitev, kapitala in ljudi na prostoru Evropske unije in odpravo notranjih meja med
članicami. Kljub dogovoru med članicami se to izvršuje le delno, saj določene države
Evropske unije ponovno uvajajo nadzor na svojih mejah. S tem se pojavljajo dvomi o
prihodnosti Evropske unije. Države članice Evropske unije morajo skupaj poiskati način,
kako omejiti in obvladovati tokove priseljencev in prosilcev za azil. Državljani Evropske
unije želijo, da je Unija solidarna z ljudmi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno, a
odločna proti tistim, ki nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v Evropi. Republika
Slovenija je kot članica Evropske unije zelo priljubljena kot izhodiščna točka za
nadaljnjo migracijo tujcev v okviru Evropske unije, saj jim izdano dovoljenje za
prebivanje v Republiki Sloveniji omogoča prosto gibanje in bivanje v vseh članicah
Evropske unije. Organi pregona ugotavljajo, da obstajajo primeri, ko si tujci pridobijo
dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji v nasprotju z zakonsko predpisanimi
nameni. Ti tujci se v želji po večjem zaslužku zaposlujejo na črno in se nemalokrat po
neuspelem poskusu zaposlitve pričnejo ukvarjati s kriminalnimi dejanji, kar vpliva na
znižanje standarda varnosti. Drugi primer je ustanavljanje t. i. slamnatih podjetij, ki
služijo predvsem za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ali za »pranje denarja«. O različnih primerih zlorab nas vsakodnevno obveščajo sredstva javnega obveščanja. Prav
tako se je treba zavedati, da migracije predstavljajo za državo tudi določeno finančno
breme. To finančno breme je mišljeno v smislu celote vseh mehanizmov države
(pristojnih organov), ki so odgovorni za nadzor in obravnavo migracij.
Ključne besede: migracije, dovoljenja za prebivanje, delo na črno, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 61
Celotno besedilo (938,59 KB) |
6. Pregled sodnih odločb in postopkov v zadevi Novič : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Drgajner, 2022, diplomsko delo Opis: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,35 MB) |
7. Kriv in nedolžen - analiza sodnega primera M. N. : magistrsko deloAdriana Zelić, 2022, magistrsko delo Opis: Predmetna kazenska zadeva zoper dr. M. N. je zagotovo eden najodmevnejših primerov v Sloveniji do sedaj. Umorjen je bil direktor enega izmed ljubljanskih inštitutov v prednovoletnem času. Obtoženega je preganjalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, čeprav je šlo zgolj za enega samega obtoženega v zadevi. Skozi instančno sojenje se je ugotavljala krivda oziroma nedolžnost dr. M. N. Sodišče je na prvi stopnji izreklo obsodilno sodbo. Tako obtoženi, kot tudi njegova obramba, sta med potekom kazenskega postopka zatrjevala, da je preganjana napačna oseba ter da je potrebno pravega storilca še odkriti. Višje sodišče v Ljubljani je obsodilni sodbi pritrdilo, a je nato Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Istočasno z navedeno odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je pričel teči dveletni zastaralni rok. Na drugem sojenju na prvi stopnji je sodišče ugotovilo, da obtoženi ni kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja in celo v sodbi nakazovalo na izvršitev umora oškodovanca s strani tretjih oseb, izjave predsednika senata pa so sprožile burne razprave v medijih, kot tudi oster odziv slovenskega pravosodja. Višje sodišče je nato oprostilno sodbo razveljavilo in ugodilo predlogu tožilstva za izločitev predsednika senata, s tem pa se je pričelo tretje sojenje na prvi stopnji. Tudi na tem sojenju je bila tik pred zastaranjem kazenskega pregona zoper dr. M. N. izrečena oprostilna sodba. Tožilstvo in pooblaščenec oškodovanke sta se na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožila, vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo ugotovilo, da je kazenski pregon zoper obtoženega zastaral. Analiza sodnega primera dr. M. N. je pokazala, da je tekom postopka moč zaznati več kršitev pravic obtoženemu. Mogoče pa je tudi razbrati prizadevanje državnega tožilstva, da se pravici vendarle zadosti, še zlasti ob upoštevanju odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Ključne besede: kazensko pravosodje, sodbe, domneva nedolžnosti, analiza primera, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.07.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Dolgotrajna osamitev zapornikov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Jereb, 2022, diplomsko delo Opis: Ko so v 18. stoletju »izumili« kazen samice, je ta v trenutku postala izjemno popularna. Njene nepravilnosti in grozljive posledice njene množične uporabe so se začele kazati dokaj hitro, vendar je moralo kljub temu preteči kar nekaj časa, preden so njeno uporabo v praksi pričeli zares opuščati. Podobno je tudi danes, ko o škodljivih posledicah tega ukrepa ni več dvoma, vendar se ga kljub temu poslužujemo v ne tako zelo majhnem obsegu. Na prvi pogled se zdi, da je obsežna pravna ureditev področja dolgotrajnih osamitev, še posebej na evropskih tleh, dovolj veliko varovalo, ki zagotavlja, da bi bila uporaba stroge izolacije vedno upravičena in pravična ter izvedena v poštenih okoliščinah, ki spoštujejo najosnovnejše človekove pravice. Ko se v omenjeno problematiko poglobimo, vidimo, da temu ni vedno tako in da bi morala biti odločitev o tako hudem posegu v življenje posameznika nedvomno podvržena nadzoru, ki naj bo nepristranski in neodvisen, po možnosti sodni presoji, nikakor pa ne zgolj samovolji posameznih direktorjev zavodov. V Združenih državah Amerike je situacija nedvomno najslabša, vendar tudi v Evropi nemalokrat prihaja do nepravilnosti in zlorab pri uporabi disciplinskih ukrepov osamitve. Okolje, v katerem je posameznik prisiljen, da dni neprostovoljno preživlja v strogi izolaciji, brez normalnih socialnih stikov ter brez ustrezne stimulacije iz okolja, ustvarja veliko tveganje za resne psihološke posledice. Tako stroga oblika kaznovanja je v določenih primerih morda res nepogrešljiva, a kaj ko ponavadi ni uporabljena kot zadnja možnost, ko so vse druge že izčrpane. Posebej problematično je, ker je kazen samice, z vso deprivacijo, ki jo prinaša, v nasprotju z enim od glavnih namenov zapora, tj. rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj in olajšanjem njihove reintegracije v družbo. Znano je namreč, da brezdelje in pomanjkanje dostopa do programov dodatno povečujeta antisocialne nagnjenosti zapornikov. Namesto (pre)strogega kaznovanja bi bilo torej dobrodošlo, da bi se reševanja problemov zaporskega nasilja lotili prek razvitega sistema alternativnih disciplinskih sankcij.
Ključne besede: diplomske naloge, deprivacija, izolacija, samica, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,03 MB) |
9. Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela : (CRP V5-1942): zaključno poročilo ciljnega raziskovanega projektaBenjamin Flander, Maja Modic, Branko Lobnikar, Bojan Tičar, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: policijsko delo, nadzor nad policijo, spoštovanje človekovih pravic, strokovni standardi, zakonski standardi, EU
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 452; Prenosov: 8
Povezava na datoteko |
10. 23. dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022 : zbornik povzetkov2022, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 23. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki dveh plenarnih predavanj, dveh okroglih miz in štiriinštiridesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik nasilja v družini, policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, pritožbenih postopkov, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
