1. An Assessment of food value chains to identify gaps and make recommendations for further development: ǂA ǂ Slovenian case studyJernej Prišenk, Jernej Turk, Karmen Pažek, Črtomir Rozman, Andreja Borec, Nejc Zidar, 2024, original scientific article Abstract: The content of this paper presents the research results of a three-year research project in
which a multi-criteria evaluation model (according to the DEX methodology) was developed for
the evaluation of three different food sectors (represented by a cattle breeding chain, a pig farming
chain, and a milk production chain) with added value in Slovenia. Indicators for the assessment
of the economically, socially, and environmentally sustainable development of food chains were
taken into account. The data for the analysis, such as prices and costs of food, wage levels by sector,
food miles and others, were obtained from various public services between 2020 and 2023. The
final qualitative assessment of the food sectors was uniform (“average”), while the longest analysis
of the results using the plus-minus-1 analysis method showed the reasons for such an assessment
in individual sectors (such as the ratio between the price of agricultural products and the price of
agricultural inputs is poor, the ratio between average gross salary in the individual food sector and
gross salary in the agricultural sector is poor, etc.). In addition to the results already mentioned,
recommendations or suggestions for building a sustainable food chain were made using the results of
the modelling. The research results contributed to a better understanding of the importance of stable
relationships between different groups of indicators and later showed their importance for improving
the functioning of agri-food chains. The results of the research will help various stakeholders (such
as the agricultural advisory service, decision-makers at the level of agricultural policy, researchers
in further analyses, and especially the international professional public interested in various case
studies from EU countries) to further analyse and plan for the organisation of the agricultural sector.
Keywords: food sectors, value added, DEX methodology, plus-minus-1 analysis, Slovenia
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (3,08 MB)
This document has many files! More... |
2. Odnos med menstrualnimi simptomi zaposlenih in absentizmom ter prezentizmom : magistrsko deloPia Pezdiček, 2024, master's thesis Abstract: Čeprav je menstrualna izkušnja naravna in vsakdanja, je le malo znanega o njenem pomenu za poklicno življenje zaposlenih oseb, ki menstruirajo. Resni menstrualni simptomi lahko imajo posledice, vidne v absentizmu (tj. delovni odsotnosti), prezentizmu (tj. prisotnosti na delu kljub ovirajočim simptomom z znižano učinkovitostjo) ter splošnih izgubah delovne učinkovitosti zaposlenega. Namen magistrskega dela je preučiti odnos med menstrualnimi simptomi in absentizmom ter prezentizmom zaradi menstruacije v slovenskem prostoru. Za celovitejše razumevanje tematike smo raziskali tudi dodatne konstrukte (npr. prepričanja o menstruaciji in socialno oporo). Sodelovalo je 144 polnoletnih oseb, ki menstruirajo in opravljajo vsaj polovični delovnik. Izpolnjevale so demografska vprašanja ter posamezna vprašanja o menstruaciji, Vprašalnik o simptomih, povezanih z menstruacijo (MRSQ), Vprašalnik prepričanj o menstruaciji in stališč do menstruacije (BATM), Stanfordsko lestvico prezentizma (SPS-6), Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JCQ) ter vprašanji o absentizmu in prezentizmu iz Vprašalnika stroškov produktivnosti (iPCQ). Podatke smo analizirali s Pearsonovimi in Spearmanovimi korelacijskimi koeficienti, bivariatno linearno regresijo ter moderacijo. Ugotovili smo statistično pomembno pozitivno povezavo intenzivnosti menstrualnih simptomov in prezentizma zaradi menstruacije. Odkrili smo tudi statistično pomembno negativno povezanost stopnje izobrazbe in absentizma. Podobno smo zaključili za splošno oporo in oporo nadrejenega ter prezentizem. Neznatna pozitivna povezava prepričanj o skrivanju menstruacije in prezentizma poudarja potrebo po intervencijah na moško kot tudi žensko dominantnih področjih dela. Predpostavk o pomenu dela na daljavo ter moderacijskih učinkih menstrualne diagnoze in socialne opore pri prezentizmu nismo potrdili. Naknadno smo ugotovili še, da sta splošna intenzivnost simptomov in intenzivnost menstrualnih bolečin statistično pomembna napovednika prezentizma. Izsledke smo interpretirali ter izpostavili prednosti, pomanjkljivosti raziskave in možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Keywords: menstrualni simptomi, absentizem, prezentizem, socialna opora, prepričanja
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,05 MB) |
3. Odnos med psihološko prožnostjo, izgorelostjo, uravnavanjem čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja študentske populacije v času zdravstvene krize : magistrsko deloAljaž Bogolin, 2024, master's thesis Abstract: Pandemija covida-19 je močno zaznamovala duševno zdravje študentov, ki so se soočali s povečanim stresom, osamljenostjo in negotovostjo glede prihodnosti. Magistrsko delo preučuje odnose med psihološko prožnostjo, izgorelostjo (izčrpanostjo), strategijami uravnavanja čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja med študentsko populacijo v času zdravstvene krize. V raziskavi je sodelovalo 189 študentov, ki so bili spremljani v treh zaporednih tednih. Namen je bil ugotoviti, kako psihološka prožnost in izčrpanost napovedujeta uporabo kognitivnega prevrednotenja, socialnega deljenja ter optimizem in kako so te spremenljivke povezane z zaznanim stresom, pozitivnim in negativnim afektom ter občutkom nadzora. Izvedeno je bilo modeliranje strukturnih enačb, ki je omogočilo preučevanje kompleksnih odnosov med spremenljivkami. Rezultati so pokazali, da je psihološka prožnost pozitivno povezana s kognitivnim prevrednotenjem in optimizmom, optimizem pa mediira odnos med prožnostjo in občutkom nadzora. Poleg tega optimizem mediira odnos izčrpanosti z zaznanim občutkom nadzora. Kognitivno prevrednotenje nepričakovano napoveduje višje ravni zaznanega stresa zaradi pandemije, medtem ko socialno deljenje ni imelo statistično pomembnih učinkov na izide duševnega zdravja. Raziskava ponuja vpogled v mehanizme ohranjanja duševnega zdravja v zdravstvenih krizah in poudarja pomen prožnosti, izčrpanosti, optimizma in občutka kontrole. Za boljše razumevanje teh dejavnikov in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Keywords: psihološka prožnost, izčrpanost, optimizem, občutek kontrole, zdravstvena kriza
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
Full text (2,01 MB) |
4. Development of novel hybrid TPMS cellular lattices and their mechanical characterisationNejc Novak, Oraib Al-Ketan, Matej Borovinšek, Lovre Krstulović-Opara, Reza Rowshan, Matej Vesenjak, Zoran Ren, 2021, original scientific article Abstract: Uniform lattices composed of one type of lattice structure repeated periodically have been extensively investigated in literature for their mechanical and physical properties. Their promising properties, which include a desirable combination of high strength, stiffness and toughness, suggest that hybrid structures made of two or more lattice types can exhibit even more advantageous and desired properties. In this work, the mechanical properties of hybrid cellular structures designed using implicit functions are investigated both experimentally and numerically. Two proposed samples are investigated comprised of a Gyroid and a Diamond unit cells hybridised linearly and radially. First, a finite element computational model was utilised in LS-DYNA to capture the mechanical properties of the additively manufactured constituent lattices (i.e., Gyroid and Diamond) made of stainless steel 316L and tested under dynamic and quasi-static loading conditions. The model was validated for three different relative densities. Then, the validated computational model was then tested to predict the mechanical behaviour of the proposed hybrid lattices. Finally, the proposed hybrid lattices were fabricated and mechanically tested to obtain their mechanical properties. A good agreement between experimental and computational results was achieved. The validated computational models will be used to evaluate other designs of TPMS lattices and their crashworthiness performance for protective equipment applications.
Keywords: cellular materials, triply periodical minimal surface, hybrid lattices, experimental testing, computational modelling, multi-morphology
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 3; Downloads: 0
Full text (3,99 MB)
This document has many files! More... |
5. Ekonometrična analiza izvozne in uvozne funkcije NizozemskeJan Bartolme, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z ekonometrično analizo izvozne in uvozne funkcije Nizozemske. V okviru analize smo identificirali ključne makroekonomske dejavnike, ki vplivajo na obseg uvoza in izvoza. Uporabili smo javno dostopne četrtletne podatke od leta 2004 do 2020 in na podlagi metode najmanjših kvadratov ocenili regresijske funkcije. Rezultati so pokazali, da realni efektivni tečaj, bruto domači proizvod na prebivalca in zaposlenost statistično značilno vplivajo na uvoz, medtem ko pogoji menjave, zaposlenost in rast bruto domačega proizvoda vplivajo na izvoz. Modeli so bili preverjeni z ekonometričnimi testi, vključno z RESET testom, Breusch-Godfrey testom, testom heteroskedastičnosti (Breusch-Pagan-Godfrey, White, Glejser) in Durbin-Watson testom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko teoretično potrdimo, da sta uvoz in izvoz ključna dejavnika, ki pomembno vplivata na gospodarsko aktivnost in rast Nizozemske.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, uvoz, izvoz, Nizozemska
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (5,24 MB) |
6. Značilnosti premoženjske neenakosti v izbranih državahLuka Poharc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Keywords: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (2,91 MB) |
7. Ekonometrična analiza dejavnikov investicij v Nemčiji, Franciji in na NizozemskemDomenn Kuder, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučili vpliv izbranih makroekonomskih dejavnikov na obseg investicij v treh vodilnih evropskih gospodarstvih. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo, ki temeljijo na pregledu dosedanje literature, nato smo povzeli splošne gospodarske razmere v analiziranih državah skozi obdobje 21.stoletja. Omenjeni del predstavlja temelj za analitični segment diplomskega dela, saj nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov zasebnih investicij. V drugem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkcije zasebnih investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Funkcije investicij smo v nadaljevanju testirali za ustreznost predpostavk uporabljene metode, natančneje normalna porazdelitev slučajne spremenljivke, stopnjo multikolinearnosti, heteroskedastičnost in prisotnost avtokorelacije ter prišli do ugotovitve, da so modeli ustrezni. Iz analize lahko povzamemo, da na gibanje investicij vplivajo obrestna mera, indeks cen življenjskih potrebščin, gospodarska rast, devizni tečaj in predhodne investicije. Kljub podobnostim proučevanih gospodarstev smo s pomočjo standardiziranih koeficientov prišli do ugotovitve, da se modeli investicij med seboj močno razlikujejo.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, zasebne investicije, Nemčija, Francija, Nizozemska
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,32 MB) |
8. Ekonometrična analiza izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestvaNejc Vovko, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pripravili modele za oceno izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. V študiji smo uporabili metodo najmanjših kvadratov za ocenjevanje vpliva različnih makroekonomskih spremenljivk na realni izvoz držav. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili realni efektivni devizni tečaj, zaposlenost, indeks industrijske proizvodnje, indeks cen proizvajalcev, neposredne tuje naložbe in realni izvoz, odložen za eno časovno obdobje. Ocenjene izvozne funkcije so bile preizkušene glede ustrezne specifikacije in stabilnosti regresijskih koeficientov. Prav tako smo preverili, ali so izpolnjene osnovne predpostavke metode najmanjših kvadratov. Rezultati študije kažejo, da realni efektivni devizni tečaji in realni izvoz preteklega obdobja statistično značilno vplivajo na realni izvoz v tekočem obdobju za vse tri preučevane države.
Keywords: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, realni izvoz
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (2,71 MB) |
9. Značilnosti ekonomske neenakosti v izbranih evropskih državahJan Komperšak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Keywords: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,78 MB) |
10. Vpliv izobrazbe na revščino: empirična analiza v evropskih državahMitja Fijavž, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je ekonometrična analiza vpliva izobrazbe na revščino v evropskih državah. V prvem delu smo teoretično opredelili pojem revščine in stopnje tveganja revščine ter izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav s področja vpliva izobrazbe na revščino. Poleg tega smo predstavili tudi stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Drugi del diplomskega dela pa je empirična analiza vpliva izobrazbe in nekaterih drugih makroekonomskih dejavnikov na stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Ocenjena modela stopnje tveganja revščine smo testirali za ustreznost specifikacije in nato preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Prišli smo do ugotovitev, da poleg povprečnega števila let šolanja na stopnjo tveganja revščine vplivajo še dejavniki, kot so realna gospodarska rast, neenakost in izdatki za socialno zaščito. Vpliv teh dejavnikov v letih 2015 in 2022 pa je različen.
Keywords: Empirična analiza, metoda najmanjših kvadratov, revščina, stopnja tveganja revščine, evropske države.
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,79 MB) |
