| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV TVEGANJA IN DELOVNEGA OKOLJA NA ZDRAVJE DELAVCEV V DESETLETNEM OBDOBJU
Jelka Tarkuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo skladno z zdravstveno oceno tveganja in pripomorejo k doseganju zdravja delavcev. Delavci pri obdobnem zdravniškem pregledu opravijo zdravniški pregled, ki vključuje laboratorijski pregled krvi, pregled vida na aparatu, EKG, spirometrijo, vestibulogram, preiskavo sluha in izračun izgube sluha po Fowler lestvici, antopometrijo in anamezo ter pregled pri zdravniku specialistu medicine dela, prometa in športa. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost dejavnikov tveganja za zdravje delavcev. Metodologija: Uporabili smo retrospektivno raziskavo na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS 21.0 Uporabili smo Wilcoxonov test odvisnih vzorcev, s katerim smo primerjali rezultate med letoma 2003 in 2013 na vzorcu podatkov iz preventivnih zdravstvenih kartonov delavcev. V raziskavo je bilo zajetih 100 delavcev. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 82 % delavcev moškega spola v starosti od 35 do 54 let in kar 49 % zaposlenih v raziskanem podjetju več kot 20 let. Ugotovljeno je bilo, da so delavci izpostavljeni dejavnikov tveganja. Vodilni dejavnik tveganja je večanje indeksa telesne mase, ki se je v desetletnem obdobju povečal pri 26 % delavcev in prešel v območje debelosti. Povečanje telesne teže poleg drugih negativnih dejavnikov za zdravje, kot sta kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter telesna nedejavnost, predstavljajo nevarnost za pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Poglavitni dejavnik tveganja iz delovnega okolja raziskovanega podjetja je hrup, vendar se delavcem ob uporabi zaščitnih sredstev za sluh izguba sluha statistično pomembno ne povečuje. Zdravniški pregledi se opravljajo skladno z zdravstveno oceno, tako da so delavci ozaveščeni o svojem zdravstvenem stanju, prav tako je s strani delodajalca poskrbljeno, da zaposlene motivira in usmerja programe promocije zdravja pri delu. Sklep: Zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo z namenom, da delavci sami spoznajo pomen zdravega načina življenja in so ozaveščeni, kako zmanjšati negativne dejavnike in prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.
Ključne besede: Ključne besede: delavci, delovno okolje, dejavniki tveganja za zdravje, kronične nenalezljive bolezni.
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 1498; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

32.
33.
34.
Real-time polymerase chain reaction for quantitative assessment of common pathogens associated with healthcare-acquired infections on hospital textiles
Urška Rozman, Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Vid Mlakar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: A hospital environment may act as a significant reservoir for potential pathogens that can be transmitted with hospital textiles, which could represent a source of healthcare-acquired infections. Quantitative assessment of nosocomial pathogens with real time polymerase chain reaction (qPCR) on textiles can serve to verify the achievement of standards for textile hygiene of hospital laundry that assess the risk for acquiring hospital infection frominappropriately disinfected textiles. The aim of the study was to establish qPCR for quantitative assessment of selected common nosocomial pathogens (Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniaeand Pseudomonas aeruginosa) on hospital textiles and to compare the efficiency of the molecular method to the standard procedures for evaluating the bio burden of textiles in hospitals. This study demonstrated that presenceof nosocomial pathogens on hospital textiles can be confirmed with qPCR even where conventional techniques do not give any results. qPCR offers apossibility to confirm the presence of microorganisms in dead or viable but non-culturable states that cannot be detected by conventional sampling techniques but may still pose a hazard to public health.
Ključne besede: healthcare-acquired infections, hospital textiles, Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 931; Prenosov: 98
URL Povezava na celotno besedilo

35.
Efficiency of four sampling methods used to detect two common nosocomial pathogens on textiles
Urška Rozman, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Detecting microorganisms on textiles is useful for many purposes, for example to determine the bioburden before laundering, assess the reduction in bacterial counts in connection with various laundry processes, or trace transfer routes in infection control investigations. Therefore a validated, reproducible and rational method is needed. For sampling microorganisms on textile surfaces the most commonly used method is the contact plate method using RODAC plates, first described by Hall and Hartnett followed by the swab sampling technique. Both methods can only capture microorganisms on the surface of the textiles while microorganisms that have penetrated into the deeper structure of the material will not be detected. In our research the contact plate method and the swabbing technique were compared with two wash-off methods. For the first wash-off method the destructive elution methodwas used, where microorganisms were eluted from the fabrics by shaking the fabrics for a certain time in an elution medium. For the fourth sampling method a nondestructive method that included a compact test device called MorapexŽ was used, which is based on forced desorption by pressing the microorganisms through the fabric without destroying the fabric. In our research, two types of microorganisms were included (Klebsiella pneumoniae andStaphylococcus aureus) that cause common nosocomial infections. The aim of this study was to compare the efficiency of the four sampling methods for detecting microorganisms on textiles and to determine the lowest concentration, which can still be detected. The percentage of microorganisms that were detected by both elution methods was substantially higher than by sampling of fabrics with the contact plate method or swabbing. It can be concluded that a nondestructive method using a modified MorapexŽ device can beapplied for quick determination of the hygienic condition of textiles.
Ključne besede: textile hygiene, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, swabbing, RODAC plates, elution method, Morapex
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 88
URL Povezava na celotno besedilo

36.
DOLOČEVANJE MEJE DETEKCIJE IZBRANIH MIKROORGANIZMOV NA RAZLIČNIH POVRŠINAH V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU Z METODO PCR
Patricija Murko, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrski nalogi smo določevali mejo detekcije izbranim mikroorganizmom na različnih površinah v bolnišničnem okolju. Prenos s človeka na človeka je najbolj pogost, saj je v bolnišničnem okolju veliko pacientov, prav tako pa tudi zdravstvenega osebja. Različne površine v bolnišničnem okolju lahko tudi pripomorejo k razširitvi mikroorganizmov. Dokazano je, da so mikroorganizmi sposobni preživeti na površinah tudi do nekaj tednov. Metodologija: V raziskavi smo vzorčili predhodno kontaminirane kovinske, steklene in plastične površine in jemali brise le-teh po 24-urnem sušenju. Izbrani mikroorganizmi so bili: E. faecium, S. aureus, B. subtilis, E. coli, K. pneumoniae, P. aeruginosa in C. albicans. Iz brisov smo eluirali mikroorganizme s fiziološko raztopino. Iz eluata smo najprej določili koncentracijo mikroorganizmov s klasično mikrobiološko metodo z nanosom na selektivne medije. Z metodo PCR smo nato določili še prisotnost DNK izbranih mikroorganizmov. Za statistično analizo smo uporabili programsko orodje IBM SPSS 20. Z neparametričnima testoma smo ugotavljali statistično pomembne razlike. Rezultati: Z molekularno metodo smo rezultat dobili v nekaj urah, s klasično inkubacijsko metodo je trajalo 2–3 dni. Ko smo primerjali preživetje izbranih mikroorganizmov pri različnih koncentracijah na kovinski in stekleni površini, nismo opazili statistično značilnih razlik, saj je bil p ≥ 0,05. Ko pa smo zajeli še plastično površino, so se razlike pokazale pri po Gramu pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter po Gramu negativnima bakterijama E. coli in P. aeruginosa, saj je bil p ≤ 0,05. Sklep: Klasična gojitvena metoda je dolgotrajna, medtem ko se metoda PCR lahko uporablja za hitro oceno čistoče površin, saj smo v nekaj urah prišli do rezultatov.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, detekcija, površine, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans.
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 1466; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

37.
PRIMERJAVA KLASIČNE GOJITVENE METODE NA SELEKTIVNIH AGARNIH GOJIŠČIH IN MOLEKULARNE METODE VERIŽNE REAKCIJE S POLIMERAZO ZA ANALIZO UMETNO KONTAMINIRANIH TEKSTILIJ
Dunja Pahor, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kljub napredku na področju javnega zdravja in bolnišnične oskrbe, so bolnišnične okužbe pri hospitaliziranih bolnikih zelo pogost pojav. Izvor bolnišničnih okužb so lahko obiskovalci, zdravstveno osebje, bolniki, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Eden izmed vektorjev prenosa mikroorganizmov in s tem bolnišničnih okužb so lahko tudi kontaminirane tekstilije, ki jih uporabljajo hospitalizirani bolniki (brisače, odeje, rjuhe, osebna oblačila). S postopki detekcije in identifikacije mikroorganizmov na tekstilijah lahko ocenimo stopnjo kakovosti higiene bolnišničnih tekstilij. To je zadosten razlog za iskanje optimalnih rešitev detekcije in identifikacije mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne in cenovno ugodne. Metodologija: V raziskavi smo tekstilne krpice iz 100 % bombaža umetno kontaminirali z Gram-pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter Gram-negativno bakterijo E. coli. Tekstilne krpice, kontaminirane z mikroorganizmi smo hranili 21 dni pri 5 ˚C, 25 ˚C in 50 ˚C. Vzorčili smo z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. V raziskavi smo ugotavljali, kako izpostavljenost bakterij daljšemu sušenju vpliva na preživetje le-teh in kako začetna koncentracija izbranih bakterij vpliva na delež preživelih bakterij glede na čas. Primerjali smo učinkovitost klasičnih gojitvenih metod na selektivnih agarnih gojiščih in učinkovitost molekularnih metod verižne reakcije s polimerazo pri identifikaciji izbranih vzorcev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je molekularna metoda na osnovi verižne reakcije s polimerazo občutljivejša metoda identifikacije DNA. Ugotovili smo, da izpostavljenost bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah daljšemu sušenju vpliva na preživetje bakterij ter da se število preživelih bakterij s časom zmanjšuje. Različne koncentracije izbranih bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah vplivajo na delež preživelih bakterij v času. Sklep: V raziskavi smo pokazali preživetje mikroorganizmov na tekstilijah pri različnih pogojih (čas, temperatura in koncentracija) pri čemer se je PCR metoda pokazala kot bolj občutljiva metoda identifikacije.
Ključne besede: Bolnišnične okužbe, detekcija, tekstilije, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1289; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

38.
SAMOEVALVACIJA DELA MENTORJEV V KLINIČNEM OKOLJU ZDRAVSTVENE NEGE
Lilijana Žerdoner, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravstvena nega pomembno vpliva na zdravljenje pacientov, zato je temeljni cilj izobraževanja v programu zdravstvene nege usposobiti strokovnjaka, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, za delo na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Medicinska sestra mora poznati in upoštevati načela profesionalne etike, povezovati teoretično znanje z različnih področij s praktičnimi izkušnjami pri delu s pacienti. Klinična praksa, njeno vodenje ter mentorstvo so pomembni dejavniki v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Vloga mentorjev v kliničnem okolju je zelo pomembna in odgovorna. Namen raziskave je preveriti, kako mentorji v kliničnih okoljih zdravstvene nege ocenjujejo in vrednotijo svoje delo s študenti. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnjevali diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, ki so v kliničnih okoljih mentorji študentom zdravstvene nege. Kvantitativni podatki so obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS 17.0 verzije in deskriptivne statistike. Podatki so prikazani v tabelah in grafih. Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se mentorji dodatno izobražujejo in pripravljajo na svoje delo – mentorstvo. Velik problem jim predstavlja pomanjkanje časa za ukvarjanje s študenti. Zaradi mentorstva se je okrepil njihov profesionalni razvoj, vendar pa so mnenja, da so s strani okolja, v katerem delajo, ter s strani izobraževalnih institucij premalo ovrednoteni in nagrajeni. Sklep: V slovenskem prostoru bi se morali odgovorni zamisliti, koliko so cenjeni in vrednoteni ljudje, ki vzgajajo ter usposabljajo bodoče generacije, ki jih bomo v času svoje stiske še kako potrebovali.
Ključne besede: mentorstvo, zdravstvena nega, izobraževanje, študent, klinično okolje.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1163; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (830,95 KB)

39.
DOKAZOVANJE HOLESTEROLA V ŽIVILIH IN VPLIV NA ZDRAVJE
Mateja Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Diplomsko delo zajema opis holesterola. Povišan holesterol v krvi je vse večji problem zaradi nepravilne oziroma neprimerne prehrane in dednih dejavnikov. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo predstavili, kako sploh holesterol nastane, katere oblike holesterola poznamo, normalne vrednosti holesterola in posledice, kadar pride do odstopanja v vrednosti holesterola. Zajeli smo načine, kako zmanjšati povišane vrednosti holesterola v krvi. V raziskovalnem delu smo s pomočjo Lieberman-Buchardove reakcije ugotovili, katera živila iz običajne prehrane vsebujejo največ holesterola in primerjali vrednosti z rezultati iz literature. V raziskavi smo uporabili različne vrste sira, mleka, maslo, domač kefir, domača jajca in sirne namaze. Rezultati: Prišli smo do spoznanja, da ima od testiranih vrst mleka največ holesterola kozje mleko, najmanj pa mleko s 3,5 % mlečne maščobe. Od testiranih sirnih namazov ima največ holesterola sirni namaz A s 55 % m.m., najmanj pa lahki namaz E s 40 % m.m. Od testiranih sirov ima največ holesterola sir A (Feta sir) z 48 % m.m., najmanj pa sir E (Mozzarella sir). Nazadnje smo testirali, koliko holesterola je v maslu, domačih kokošjih jajcih in domačem kefirju. Raziskava je pokazala, da je največ holesterola v domačih jajcih, najmanj pa v domačem kefirju. Diskusija in zaključki: Za naše prehranjevanje si vzamemo premalo časa, zato se prehranjujemo nezdravo in to se čez čas kaže na našem počutju in nato pri zdravju. V telo vnašamo prevelike količine neustrezne prehrane, ki vsebuje tudi holesterol, kar lahko privede do povišane vsebnosti holesterola v krvi.
Ključne besede: holesterol, maščoba, srčno-žilne bolezni, zdrava prehrana.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 2737; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (711,55 KB)

40.
SEZNANJENOST STARŠEV S POVZROČITELJI BOLEZNI, KI JIH USPEŠNO OBVLADUJEMO Z CEPLJENJEM OTROKA
Marija Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: Cepljenje je medicinski postopek s katerim aktiviramo imunski odgovor osebe z vnosom oslabljenih mikroorganizmov ali posameznih mikrobnih molekul z namenom ustvarjanja odpornosti. Je najuspešnejši ukrep za obvladovanje nekaterih nalezljivih bolezni. Po cepljenju se vzpostavi individualna zaščita pred boleznijo, proti kateri smo cepili otroka. Zaradi nepravočasnega cepljenja obstaja nevarnost za ponoven pojav in širjenja nalezljivih bolezni. Nekateri starši odklanjajo cepitev svojega otroka zaradi slabe informiranosti o cepljenju in cepivu, življenjskega sloga ter prehranjevanja. Starše je treba informirati, seznaniti o potrebnosti cepljenja zaradi možne nevarnosti razširitve nalezljivih bolezni. Metodologija raziskovanja: Pri magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitičen pristop. Pri teoretičnem delu smo uporabili kvalitativno metodo dela in s pomočjo tuje in domače literature opisali dejstva in ugotovitve o cepljenju in seznanjenosti staršev o povzročiteljih bolezni. V raziskovalnem delu smo podatke zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovitve na podlagi teoretičnega in empiričnega spoznanja smo predstavili v programu Microsoft Word 2013 in Microsoft Excel 2013. Rezultate smo prikazali v grafični in opisni obliki. Rezultati: Večina staršev se strinja z obveznim cepljenjem otroka in tudi večina staršev bi vseeno cepila svojega otroka četudi cepljenje ne bi bilo obvezno. Največ informacij so starši pridobili s strani zdravnikov in preko interneta. Ugotovili smo, da so, starši z visoko izobrazbo bolj poznali povzročitelje nalezljivih bolezni proti katerim cepimo otroka, kot starši, ki nimajo končane visoke izobrazbe. Sklep: Za otroka je cepljenje varen in učinkovit način preprečevanja nalezljivih bolezni, ki bi lahko imele negativne posledice za otroka. Zaupanje staršev v varnost in učinkovitost cepiv, je eden ključnih dejavnikov imunizacije. Zdravniki in zdravstveni delavci, moramo skrbeti za informiranje staršev o cepljenju in zavedanju o možni nevarnosti ponovne razširitve nalezljivih bolezni, če bi ukinili cepljenje.
Ključne besede: otrok, starši, cepivo, cepljenje, nalezljive bolezni.
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1651; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici