| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
Seznanjenost, stališče in odnos zdravstvenih delavcev do povzročiteljev bolnišničnih okužb
Ksenija Širec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opisali problematiko okužb, povezanih z zdravstvom. Opisali smo najpogostejše povzročitelje, njihove poti prenosa, raziskali strokovne smernice za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, ki zdravstveno osebje zavezuje k upoštevanju ter poudarili pomen higiene rok. Namen magistrskega dela je bil oceniti seznanjenost, stališče in odnos glede standardnih ukrepov okužb, povezanih z zdravstvom, in z njimi povezanih determinant med zdravstvenimi delavci v socialnovarstvenih ustanovah. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med zdravstvenimi delavci v dveh socialnovarstvenih ustanovah. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistisc 19. Rezultati raziskave: V raziskavi smo potrdili hipotezo, da zdravstveni delavci z višjo izobrazbo bolje poznajo povzročitelje okužb, povezanih z zdravstvom. Prav tako smo potrdilo hipotezo, da delovna doba zdravstvenih delavcev nesignifikantno vpliva na poznavanje povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Ugotovili smo tudi, da imajo zdravstveni delavci pozitivno stališče in odnos do izvajanja smernic za preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Sklep: Predvsem v zadnjih letih so bili doseženi pomembni premiki v zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom. Zdravstveni delavci imajo dobro znanje, pozitivno stališče in odnos do povzročiteljev okužb, povezanih z zdravstvom. Za zmanjševanje okužb, povezanih z zdravstvom, pa sta pomembna nadzor in nenehno izobraževanje na tem področju.
Ključne besede: okužbe, povezane z zdravstvom, povzročitelji okužb, povezanih z zdravstvom, higiena rok, poti prenosa okužb, povezanih z zdravstvom, smernice, zdravstveni delavci.
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 690; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

12.
Vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku
Dunja Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotični sevi imajo različne mehanizme delovanja in opravljajo specifične naloge. Na trgu je dostopnih vedno več probiotičnih izdelkov, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi potrošniške industrije moramo biti pozorni, da za probiotike štejemo zgolj izdelke, ki so analizirani in vsebujejo probiotične seve, katerih učinke potrjujejo klinične raziskave. V magistrskem delu smo preverili vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku.
Ključne besede: probiotiki, pozitivni učinki probiotikov, Escherichia coli, klasične gojitvene metode štetja mikroorganizmov, PCR, metoda agar spot.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 913; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

13.
Sanitarno-mikrobiološke preiskave bolnišničnih tekstilij, negovanih v pralnicah
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Avrelija Cencič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V pralnicah se ne moremo izogniti obstoju mikroorganizmov v nečistem delu, saj zaradi izvora tekstilij vstopi v postopek pranja veliko število mikroorganizmov zelo različnega izvora, od fekalnih mikroorganizmov iz posteljnine do okuženih tekstilij iz različnih oddelkov bolnišnic, ki lahko vsebujejo različne vrste patogenih bakterij, gliv in virusov. Ker so uporabniki bolnišničnih tekstilij običajno bolniki s šibkim imunskim sistemom, jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij, zato oprane bolnišnične tekstilij ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni. Čeprav je v prvi vrsti pomembno, da ima postopek pranja razkuževalni učinek, je zelo pomembno tudi, da pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje) ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij zaradi neustrezne higiene v čistem delu pralnice. V raziskavi smo v petih pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo opranih tekstilij na različnih kritičnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta. Iz rezultatov je razvidno, da je doseganje primerne stopnje higiene tekstilij v prvi vrsti odvisno od razkuževalnega učinka postopka pranja, kakor tudi od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov, tehnične opreme itd., ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v pralnici.
Ključne besede: tekstilije, zagotavljanje higiene, pralnice, razkuževanje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 478; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (492,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Problemi pri mehčanju vode v pralnicah
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Suzana Arnuš, 2003, pregledni znanstveni članek

Opis: Vsaka pralnica naj bi imela napravo za ionsko izmenjavo, torej napravo za mehčanje vode. Med delovanjem ionskega izmenjevalca se na površini sintetičnih smol/polimerov nalagajo mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in tvorijo biofilm. Ko biofilm doseže kritično točko, se iz njega pričnejo mikroorganizmi izpirati v mehko vodo. V primeru, da proizvedena mehka voda kaže povečano obremenitev z mikroorganizmi, govorimo o biološkem onesnaževanju. Zaradi tega moramo ionski izmenjevalec redno nadzirati. Rast mikroorganizmov na površini ionskega izmenjevalca preprečimo s kontinuiranim kloriranjem. Če ugotovimo nastanek biofilma, ionski izmenjevalec dezinfeciramo z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi. Priporoča se uporaba peroksiocetne kisline, saj so raziskave pokazale, da peroksiocetna kislina že v zelo majhni koncentraciji in krajšem času učinkovanja povzroči uničenje nastalega biofilma. V raziskavi smo preverili kakovost mehčane vode, ki vstopa v postopek pranja v štirih pralnicah bolnišničnih tekstilij, da bi ugotovili, all je voda biološko onesnažena, kar zmanjša kemo-termični razkuževalni učinek postopka pranja. Rezultate smo primerjali s priporočenimi zahtevami za kakovostno nego in higieno tekstilij RAL-GZ 992/2 za bolnišnične tekstilije.
Ključne besede: nega tekstilij, pralnice, ionski izmenjevalec, dezinfekcija, peroksiocetna kislina, bolnišnično perilo, higiena
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 441; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (574,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Primerjava primarnih učinkov pranja pri uporabi različnih postopkov pranja bolnišničnih tekstilij
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Tanja Pušić, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: S primarnimi učinki pranja tekstilij ugotavljamo čistilno moč pranja oz. sposobnost odstranjevanja madežev po enem ciklu pranja. Primarne in sekundarne učinke pranja (mehanske in fizikalno-kemijske modifikacije površine vlaken) uporabljamo za ugotavljanje kakovosti postopka pranja, vendar le kot pogoj za higieno bolnišničnih tekstilij. Osnovni namen pranja bolnišničnih tekstilij je vrnitev umazanih, okuženih tekstilij v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah za nadaljnjo uporabo. Izbrali smo pet najpogosteje uporabljenih programov pranja bolnišničnih tekstilij (programi pranja pižam, tekstilij s sumom okuženosti, brisač, operacijskih tekstilij in tetrapodlog) in ugotavljali primarne učinke pranja z EMPA-tkanino, artikel 103 z osmimi standardnimi madeži (beljen bombaž, saje/olje, kri, kakav, kri/mleko/saje, žveplovo barvilo, surov bombaž, rdeče vino). Ugotovili smo, da je kakovost pranja primerna v vseh preverjenih postopkih pranja.
Ključne besede: tekstilije, bolnišnične tekstilije, pranje, učinki primarnega pranja, parametri kakovosti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 422; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (716,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Okoljski vplivi različnih razkuževalnih postopkov nege tekstilij
Branko Neral, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Od postopkov nege tekstilij za zdravstvene ustanove in živilsko industrijo se zahteva razen odstranjevanja nečistoč tudi zagotavljanje ustrezne stopnje higiene. Ob klasičnem kombiniranem kemijsko-termičnem postopku razkuževanja se čedalje bolj uveljavlja tudi postopek nege tekstilij, ki ima osnovo v tehnologiji tekočega $CO_2$ ($LCO_2$). V dosedanjih raziskavah postopkov nege je bilo v središču zanimanja predvsem vrednotenje razkuževalnih učinkov, medtem ko so bili vplivi na okolje nekoliko potisnjeni v ozadje. Raziskava je bila osredotočena na primerjavo okoljskih vplivov, ki jih povzročata kemijsko-termičen in $CO_2$ postopek nege medicinskih tekstilij. Za vrednotenje razkuževalnega učinka so bili uporabljeni bioindikatorji, klasična in prototipna $LCO_2$ oprema za nego tekstilij, pralna, razkuževalna in pomožna sredstva ter oprema in metode za preskušanje. Opravljene so bile ekološke analize odpadnih pralnih vod kemijsko-termičnega razkuževalnega procesa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (UL RS 41/2007). Izdelane so bile energetske in okoljske bilance za oba negovalna postopka, pri čemer je bila upoštevana metodologija ocene življenjskega cikla izdelka/storitve LCA, popisa stanja LCI ter ocena vplivov na okolje v času življenjskega cikla LCIA. Rezultati raziskave kažejo, da je porabljena energija za 1 kg opranih tekstilij pri enokopelnem postopku $LCO_2$ za 2800 kJ manjša kot pri kemijsko-termičnem. Ugotovljeno je bilo tudi, da klasičen kemijsko-termični postopek daje štirikrat višji indeks globalnega segrevanja (GWP$_{100}$) in indeks zakisljevanja (AP), torej sprošča tudi štirikrat več emisij toplogrednih plinov in plinov zakisljevanja kot enokopelni $LCO_2$ razkuževalni postopek nege tekstilij.
Ključne besede: nega tekstilij, razkuževanje, pranje, kemično čiščenje, odpadne vode, ekologija
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 487; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (378,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Microorganisms with claimed probiotic properties: an overview of recent literature
Sabina Fijan, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Probiotics are defined as live microorganisms, which when administered in adequate amounts, confer a health benefit on the host. Health benefits have mainly been demonstrated for specific probiotic strains of the following genera: Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli. The human microbiota is getting a lot of attention today and research has already demonstrated that alteration of this microbiota may have far-reaching consequences. One of the possible routes for correcting dysbiosis is by consuming probiotics. The credibility of specific health claims of probiotics and their safety must be established through science-based clinical studies. This overview summarizes the most commonly used probiotic microorganisms and their demonstrated health claims. As probiotic properties have been shown to be strain specific, accurate identification of particular strains is also very important. On the other hand, it is also demonstrated that the use of various probiotics for immunocompromised patients or patients with a leaky gut has also yielded infections, sepsis, fungemia, bacteraemia. Although the vast majority of probiotics that are used today are generally regarded as safe and beneficial for healthy individuals, caution in selecting and monitoring of probiotics for patients is needed and complete consideration of risk-benefit ratio before prescribing is recommended.
Ključne besede: Lactic-acid bacteria, Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 774; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (267,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Hospital textiles, are they a possible vehicle for healthcare-associated infections?
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Textiles are a common material in healthcare facilities; therefore it is important that they do not pose as a vehicle for the transfer of pathogens to patients or hospital workers. During the course of use hospital textiles become contaminated and laundering is necessary. Laundering of healthcare textiles is most commonly adequate, but in some instances, due to inappropriate disinfection or subsequent recontamination, the textiles may become a contaminated inanimate surface with the possibility to transfer pathogens. In this review we searched the published literature in order to answer four review questions: (1) Are there any reports on the survival of microorganisms on hospital textiles after laundering? (2) Are there any reports that indicate the presence of microorganisms on hospital textiles during use? (3) Are there any reports that microorganisms on textiles are a possible source infection of patients? (4) Are there any reports that microorganisms on textiles are a possible source infection for healthcare workers?
Ključne besede: textile hygiene, disinfection, hospital-acquired infections, inanimate surfaces, infection transmission vehicles
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 639; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (137,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Comparison of methods for detection of four common nosocomial pathogens on hospital textiles
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Urška Rozman, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Although the most common vehicle for transmission of health-care acquired infections is the personto- person transmission route, the role of environment should not be ignored and hospital linen may contribute to the spreading of nosocomial infections. The contact plate method and swabbing are common methods for sampling microorganisms on textiles; however, results are available after two days as they are based on incubation followed by phenotypeidentification. An important alternative is using quick wash-off methods followed by PCR detection, which shortens the identification process from two days to a few hours. Methods: The following test microorganisms at different concentrations were inoculated onto textile swatches and dried overnight: Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa and Clostridium difficile. RODAC plate sampling as well as a non-destructive wash-off method for capturing microorganisms from the textilesusing a Morapex device were used. The elution suspension from the Morapex device was used for two methods. In the first method, classical incubation on selective media followed by phenotypic identification was used and in the second method DNA was extracted from the elution suspension followed by amplification and agarose gel electrophoresis to visualize amplified products. Conclusions: All chosen bacteria were found using all methods. However, the most sensitive proved to be detection using PCR amplification as we detected the sample with initial concentration of 102 cfu/mL inoculated onto the textile surface before drying. The final detectablerecovered bacterial concentration on textiles was up to 10 cfu/mL.
Ključne besede: health care associated infections, hospital textiles, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Clostridium difficile, Morapex
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 996; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (811,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1183; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici