1. Znanje bodočih učiteljev razrednega pouka o pisanju pozivov v klepetalnikih : magistrsko deloVita Doler, 2025, magistrsko delo Opis: Uporaba umetne inteligence je v zadnjih nekaj letih sunkovito narasla. Integrira se v vsa področja našega življenja kot tudi v vzgojno-izobraževalno panogo. Pomembno področje je generativna UI, natančneje veliki jezikovni modeli, na podlagi katerih delujejo klepetalniki, kot je npr. ChatGPT. Predhodne raziskave kažejo, da je znanje študentov o pisanju pozivov v klepetalnikih šibko. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako izobraževanje o tehnikah in metodah pisanja pozivov vpliva na znanje bodočih učiteljev razrednega pouka. V raziskavi je sodelovalo 82 študentov razrednega pouka. Pozive smo zbrali pred in po izobraževanju in jih obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Potrdili smo, da študenti ne obvladajo dovolj veščin za pisanje pozivov in da je ciljno izobraževanje potrebno in koristno. Rezultati kažejo, da so po izobraževanju študenti oblikovali bolj kakovostne pozive kot pred izobraževanjem. Krepko se je povečal delež osnovnih strategij, še vedno pa so imeli težave pri zahtevnejših strategijah, za katere predlagamo dodatna izobraževanja. Ključne besede: klepetalnik, pisanje pozivov, generativna umetna inteligenca Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (5,38 MB) |
2. Analiza napak učencev pri izvedbi standardnega algoritma pisnega odštevanja v obsegu do 1000 : magistrsko deloTjaša Čuš, 2025, magistrsko delo Opis: Pisno odštevanje predstavlja pomembno komponento matematičnega znanja, ki ga učenci usvajajo v prvih letih osnovne šole. Ker vključuje zapleten algoritem, razumevanje mestne vrednosti in zakona o stalnosti razlike, pogosto prihaja do napak, zlasti pri računih s prehodom. V raziskavi smo želeli analizirati pogostost in vrste napak, ki jih učenci naredijo pri pisnem odštevanju do 1000 s prehodom, ter ugotoviti, ali obstajajo razlike med učenci z različnimi matematičnimi dosežki. V raziskavi je sodelovalo 138 učencev četrtih razredov iz petih osnovnih šol, ki so reševali preizkus, sestavljen iz 20 računov pisnega odštevanja. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine glede na dosežke: osnovno, standardno in napredno. Podatke smo analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike ter uporabili hi-kvadrat test za primerjavo skupin in Spearmanovo korelacijsko analizo. Rezultati kažejo, da so najpogostejše napake algoritemske, sledijo jim napake z ničlo in nato računske napake. Učenci z osnovnimi dosežki so naredili več napak kot tisti s standardnimi in naprednimi. Ugotovitve omogočajo vpogled v značilne težave učencev in predstavljajo pomembno osnovo za razvoj učinkovitejših strategij pri poučevanju pisnega odštevanja. Ključne besede: pisno odštevanje, standardni algoritem, napake, prehod Objavljeno v DKUM: 07.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (6,75 MB) |
3. Teaching mathematically promising students : insights from classroom practiceAlenka Lipovec, Jasmina Ferme, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: This chapter explores how future primary school teachers engage with mathematically promising students. The study analysed 40 records from student teachers' practical training, focusing on their experiences working with at least one mathematically promising pupil. The findings highlight key characteristics of mathematically promising students, including their proficiency in mathematical operations, ability to handle complex tasks, and intrinsic motivation. Future teachers employed a range of approaches, such as personalized teaching, supplementary activities, and problem-solving tasks. While many future teachers recognized the need for adaptive strategies, only half engaged students in problem-based or divergent thinking tasks. This limited use of advanced pedagogical methods indicates a need for further training to enhance instructional practices for mathematically promising students. These findings contribute to understanding the challenges and opportunities in educating mathematically gifted learners. Ključne besede: teacher training, mathematical creativity, qualitative content analysis Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (414,65 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. A survey on packing coloringsBoštjan Brešar, Jasmina Ferme, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2020, pregledni znanstveni članek Opis: If S=(a1,a2,...) is a non-decreasing sequence of positive integers, then an S-packing coloring of a graph G is a partition of V (G) into sets X1,X2,... such that for each pair of distinct vertices in the set Xi, the distance between them is larger than ai. If there exists an integer k such that V(G)=X1 U ... U Xk, then the partition is called an S-packing k-coloring. The S-packing chromatic number of G is the smallest k such that G admits an S-packing k-coloring. If ai=i for every i, then the terminology reduces to packing colorings and packing chromatic number. Since the introduction of these generalizations of the chromatic number in 2008 more than fifty papers followed. Here we survey the state of the art on the packing coloring, and ts generalization, the S-packing coloring. We also list several conjecres and open problems. Ključne besede: packing coloring, packing chromatic number, subcubic graph, S-packing chromatic number, computational complexity Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (98,49 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pakirna barvanja nekaterih razredov grafov z rekurzivno strukturo : doktorska disertacijaJasmina Ferme, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo pakirna barvanja grafov. Ta predstavljajo eno izmed zelo raziskovanih variacij barvanj grafov.
Doktorska disertacija je sestavljena iz treh delov, v sklopu katerih predstavimo rešitve različnih problemov v zvezi s pakirnimi barvanji. Omenjene probleme povezuje dejstvo, da pri njihovi obravnavi nastopajo grafi z rekurzivno strukturo. Ti predstavljajo temelj danega odprtega vprašanja, rešitev slednjega ali pa je njihova rekurzivna zgradba pomembno sredstvo pri dokazovanju spoznanj.
V prvem delu disertacije predstavimo neskončno družino podkubičnih grafov z neomejenim pakirnim kromatičnim številom. Dodatna lastnost omenjene družine grafov je njena rekurzivna zgradba. S predstavitvijo omenjene družine grafov dopolnimo rešitev več let odprtega vprašanja glede omejenosti pakirnega kromatičnega števila v družini podkubičnih grafov.
V drugem delu disertacije določamo pakirna kromatična števila (oziroma meje zanje) grafov tipa Sierpińskega, ki sodijo med najbolj znane razrede grafov z rekurzivno oziroma fraktalno strukturo. Omejimo se na obravnavo grafov Sierpińskega, posplošenih grafov Sierpińskega ter trikotnikov Sierpińskega.
Zadnji del doktorske disertacije namenjamo obravnavi grafov, ki so kritični za pakirno kromatično število. Med drugim podamo karakterizacije pakirno kromatično kritičnih grafov z majhnimi pakirnimi kromatičnimi števili ter obravnavamo pakirno kromatično kritične bločne grafe. Ključne besede: Barvanje, pakirno barvanje, pakirno kromatično število, kubični graf, graf Sierpińskega, trikotnik Sierpińskega, kritičen graf, pakirno kromatično-vozliščno kritičen graf, pakirno kromatično kritičen graf Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 1015; Prenosov: 90
Celotno besedilo (694,86 KB) |
6. Diferencirane domače naloge pri matematiki : magistrsko deloTanja Rojc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu proučujemo domače naloge in njihovo diferenciacijo, pri čemer se osredotočimo predvsem na predmet matematika. Prvi del temelji na pregledu literature o domačih nalogah, njihovih karakteristikah ter povezanosti z akademskimi dosežki učencev. V drugem delu vsebine vključujejo diferenciacijo in individualizacijo pri pouku, v veliki meri se posvetimo diferenciaciji domačih nalog pri matematiki. Predstavljene so potencialne prednosti in slabosti, oblike diferenciacije ter rezultati nekaterih raziskav slovenskih in tujih avtorjev, ki so proučevali morebitno povezanost matematičnih domačih nalog z akademskimi dosežki učencev. V zadnjem delu magistrskega dela podajamo primere diferenciranih matematičnih domačih nalog pri obravnavi decimalnih številk v šestem razredu, ki jih učitelji lahko uporabijo v praksi. Rezultati raziskav drugih avtorjev (Allen, 2008; Fan idr., 2017; Lipovec in Ferme, 2018; Manninen, 2014; Murillo in Martínez-Garrido, 2013) kažejo, da obstaja pozitivna povezanost med diferenciranjem matematičnih domačih nalog in akademskimi dosežki učencev pri matematiki. Ključne besede: diferenciacija, individualizacija, matematika, domača naloga, akademski dosežek Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 1105; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Uporaba analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoliMarjeta Capl, 2020, magistrsko delo Opis: Analogija je kognitivni proces prenosa informacij ali pomena z določenega objekta na drug objekt. V magistrski nalogi preizkušamo uporabo analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli, pri čemer analogijo razumemo kot posebni primer transferja znanja. Vzorec je sestavljalo 66 učencev devetih razredov osnovne šole. Za namen raziskave smo uporabili dve igri s področja verjetnosti, pri katerih učenci določajo vsoto/razliko padlih pik dveh igralnih kock. Prva igra je predstavljala vir analogije, druga pa tarčo analogije. Z vidika poučevanja je verjetnost zelo zahtevna, saj pri učencih pogosto prihaja do neskladja med intuitivnimi in kognitivnimi zaznavami ter posledično do napačnih predstav. Za učence osnovnih šol spada verjetnost med eno izmed najbolj zahtevnih snovi z vidika razumevanja. Zaradi tega je pomembno, da se jim snov predstavi izkušenjsko preko »igre« in izvajanja poskusov, saj si učenci tako pridobivajo izkušnje z napovedovanjem dogodkov in njihovih verjetnosti. Rezultati naloge povedo, da večina učencev sklepanja z analogijo ni uporabila, prav tako se le v majhni meri prikazuje transfer znanja med virom in tarčo. V delu podamo tudi nekaj primerov nalog, preko katerih bi pri vsebini verjetnosti lahko spodbujali uporabo analogije. Ključne besede: verjetnost, analogija, transfer znanja, didaktične igre Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1447; Prenosov: 382
Celotno besedilo (2,26 MB) |
8. Obravnava barvanj grafov in tetivnih grafov v srednješolskem izobraževanjuJasmina Ferme, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo izbrane vsebine s področja teorije grafov, te so barvanje vozlišč grafov, tetivni grafi in grafi intervalov. V prvem delu navedemo vse potrebne definicije, trditve in izreke skupaj z dokazi. Podamo več karakterizacij tetivnih grafov in grafov intervalov, kjer se osredotočamo na obravnavo z vidika presečnih grafov. Navedene vsebine tudi povezujemo in odkrivamo zveze med njimi, posvetimo se predvsem barvanju tetivnih grafov in grafov intervalov.
V drugem delu magistrskega dela podajamo primer obravnave navedenih vsebin v srednješolskem izobraževanju; vključimo tudi obravnavo vsebine uvod v teorijo grafov ter vsebine, ki združuje navedeno. Vsebine podajamo v obliki vsebinsko-metodičnih priprav na poučevanje, v sklopu katerih predlagamo tudi učne oblike in metode, učne pripomočke in časovni razpored aktivnosti ter navajamo matematična znanja, ki jih dijaki razvijajo tekom učnih ur. Podajamo teoretične osnove nekaterih didaktični elementov ter navajamo načela, s katerimi je poučevanje po pripravah usmerjeno in cilje, ki jih uresničuje. Ključne besede: Barvanje vozlišč grafov, tetivni grafi, grafi intervalov, teorija grafov v srednješolskem izobraževanju. Objavljeno v DKUM: 10.08.2016; Ogledov: 1843; Prenosov: 355
Celotno besedilo (3,29 MB) |