121. KAMPANJA PROTI DIABETESU BODI ODLIČNJAK! KOT PROAKTIVNO KREIRANJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI, ZA DOSEGANJE BOLJŠE PREVENTIVE PRED DIABETESOMMatej Lovšin, 2014, diplomsko delo Opis: Diabetes je eden glavnih zdravstveno socialnih problemov razvitih držav. Slovenija ni izjema in skoraj 10 % odraslega prebivalstva ima diabetes ali pa so ogroženi.
Vse bolj intenzivno se iščejo inovativni pristopi za omejevanje bolezni, še zlasti v nevladnem sektorju.
Nevladna organizacija Zavod za izobraževanje o diabetesu je tako leta 2012 začel nacionalno kampanjo za omejevanje in preprečevanje diabetesa »Bodi odličnjak!« Gre za prvo tovrstno akcijo na področju diabetesa v Sloveniji, zato sem jo izbral za temo svojega diplomskega dela.
V diplomski nalogi predstavljam kampanjo, njene cilje in ciljno publiko, kateri subjekti jo izvajajo, kakšna sta management in organizacija kampanje ter kakšno vlogo ima izobraževanje v kampanji. Zanimalo me je tudi, kako se meri uspešnost takšne kampanje in kakšni so načrti za prihodnost. Za ilustracijo na kratko predstavim tudi podobne zdravstvene kampanje po svetu, saj je v tujini ta praksa bolj razvita in predstavlja pomemben napredek pri reševanju problemov javnega zdravstva.
V raziskavi sem uporabljal metodo analize podatkov in izbrane literature. Za podatke sem zaprosil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu orišem teoretične osnove odnosov z javnostmi in izobraževanja ter teorije o javno zdravstvenih kampanjah, nekaj jih kot zgled dobre prakse v nadaljevanju naloge tudi predstavim. V nadaljevanju na kratko opišem bistvene značilnosti diabetesa in njegov vpliv na družbo, kasneje pa se osredotočam na kampanjo »Bodi odličnjak!«
Glede na izpeljavo in doseg kampanje »Bodi odličnjak!« in v primerjavi z znanimi svetovnimi kampanjami na področju preprečevanja diabetesa, ugotavljam, da je model kampanje pravilen. Cilji kampanje so: preprečevanje diabetesa, izboljšanje rezultatov zdravljenja in opozarjanje na pomen krvnega sladkorja. Za dosego teh ciljev se izvajajo izobraževalni dogodki kot so diabetes INFO točke in vsakoletni izid strokovne publikacije »Spremenimo diabetes« . Poseben pomen so dobila kratka in jasna sporočila o pomenu krvnega sladkorja, razpoznavni logotip kampanje in gesla, kot so: »Krvni sladkor čista 5. Bodi odličnjak!«.
Uspešnost in doseg kampanje se meri po številu distribuiranih izvodov izobraževalnega gradiva, številu opravljenih meritev krvnega sladkorja , obisku spletne strani in obisku dogodkov. Uspeh se meri tudi po številu objav v medijih ter branosti/gledanosti teh medijev. Za natančnejše merjenje uspešnosti in vrednotenje kampanje bi bile potrebne dodatne raziskave in spremljanje pojavnosti diabetesa.
Ob naraščanju trenda diabetesa v Sloveniji je lahko taka kampanja dober model za obvladovanje diabetesa, kar sem skušal dokazati tudi v diplomski nalogi.
Ključne besede: Diabetes, življenjski slog, kampanja, javnost, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 1580; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (2,38 MB) |
122. PRIMERJAVA ŠOLSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI S ŠOLSTVOM V REPUBLIKI SRBIJIVladimirka Mandić, 2013, diplomsko delo Opis: Tudi prazgodovinski človek je uporabljal sebi primerne načine, da zapiše vse, kar je videl v svoji bližini in naravi. Učil se je, kako preživeti, kako loviti, kako nabirati rastline ... Prav tako je izrisoval prostor okoli sebe in s tem že pred več tisoč leti posnel vse, kar se mu je dogajalo v vsakdanjem življenju. Lahko rečemo, da so te prve paleontološke skice predhodnik modernega arhiviranja ljudskih spoznanj in dognanj, prav tako pa so vidne tudi sledi začetka vzgoje in izobraževanja. Naprej skozi svetovno zgodovino se pojavi izobraževanje otrok, ki postane do danes redni postopek in obveznost.
Prav zaradi tega, ker sta vzgoja in izobraževanje razvit sistem, ju običajno vodi in ureja posebno ministrstvo za šolstvo v vladi. Šolstvo je vse bolj pomembno in neobhodno v vsakdanjem življenju. Ker si vsi prizadevamo, da bi se lahko razvili in nadgradili svoje znanje, izkušnje in sposobnosti, je to tudi namen oziroma cilj tega diplomskega dela.
Ključne besede: o vzgoja in izobraževanje
o šolski sistem
o šolske ustanove
o pismenost
o izobrazba
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 1781; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,08 MB) |
123. VPLIV IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ KARIERE MEDICINSKE SESTREPolona Šinigoj, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje izobraževanja in kariere medicinskih sester. Usmerili smo se na srednje, višje in diplomirane medicinske sestre ter tehnike zdravstvene nege.
V teoretičnem delu naloge smo podrobneje predstavili izobraževanje v zdravstveni negi, razvoj in načrtovanje kariere.
V raziskovalnem delu smo z anketnimi vprašalniki, razdeljenimi medicinskim sestram v zdravstvenih domovih, ugotavljali povezanost določenih spremenljivk.
Raziskovali smo vpliv izobraževanja na razvoj kariere medicinske sestre in ugotavljali, v kolikšni meri se medicinske sestre udeležujejo strokovnih izobraževanj. Ugotavljali smo načrtovanje in zadovoljstvo medicinskih sester z razvojem kariere in pogostost napredovanja medicinskih sester.
Raziskovali smo tudi:
- povezanost med doseženo stopnjo izobrazbe in napredovanjem, zadovoljstvom z razvojem lastne kariere ter načrtovanjem kariere,
- povezanost med zadovoljstvom z doseženo stopnjo izobrazbe in zadovoljstvom z razvojem lastne kariere,
- povezanost med izobraževanjem v času zaposlitve in napredovanjem,
- povezanost med udeležbo na strokovnih izobraževanjih in napredovanjem,
- povezanost med šolskim uspehom v zadnjem letniku in prvim napredovanjem,
- povezanost med starostjo in načrtovanjem kariere,
- vpliv bolje plačanega delovnega mesta na odločitev o izobraževanju.
Ugotovili smo, da dosežena stopnja izobrazbe ni povezana z napredovanjem in tudi ne z načrtovanje kariere, je pa povezana z zadovoljstvom z razvojem lastne kariere. Prav tako smo ugotovili, da napredovanje ni povezano z izobraževanjem v času zaposlitve, in tudi ni povezano z udeležbo na strokovnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo z doseženo stopnjo izobrazbe povezano z zadovoljstvom z razvojem lastne kariere. Prvo napredovanje ni povezano s šolskim uspehom v zadnjem letniku. Med starostjo in načrtovanjem kariere je povezanost. Ponudba za bolje plačano delovno mesto ne vpliva na odločitev o izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, kariera, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 23.06.2014; Ogledov: 1734; Prenosov: 263
Celotno besedilo (941,10 KB) |
124. VPLIV SOCIALNEGA POREKLA NA KARIEROIvana Maltar, 2014, magistrsko delo Opis: Človeštvo si že dolgo časa želi, da bi bili vsi posamezniki v družbi enakopravni, da ne bi več obstajala razdeljenost človeštva zaradi različnih socialnih razredov. Z razvijanjem gospodarske moči Evrope so različni raziskovalci predvidevali, da bodo te razlike sčasoma zbledele, ampak se žal to ni zgodilo. Zdi se nam, da so se socialni razredi v času nove gospodarske krize še bolj poglobili in se razlike med socialnimi razredi čutijo bolj kot kadar koli. Zaradi tega smo se odločili pisati o težavah, ki nastajajo pri zaposlovanju in napredovanju na delovnem mestu posameznikov in posameznic različnih socialnih statusov. Predvsem nas zanima kakšno možnost ima posameznik, da spremeni svoj družbeni razred z napredovanjem na karierni poti in ali je družbena kategorizacija ovira, ki se postavlja pred posameznika in njegovo željo po napredovanju na delovnem mestu.
Z raziskavo smo želeli poizvedovati kakšni so odnosi med dejavniki socialnega porekla in stopnjo izobrazbe posameznika, družbenim razredom posameznika in pripravljenostjo na dodatna izobraževanja in napredovanja na delovnem mestu, ter v kolikšni meri socialni razred vpliva na hitrost pridobitve prve zaposlitve. Raziskavo smo izvedli s spletnim vprašalnikom, ki je bil naključno razdeljen med prebivalce Republike Slovenije. Z raziskovalno nalogo smo prišli do sklepa, da se še zmeraj ohranja podedovani družbeni razred, da predvsem posamezniki nižjega socialnega statusa ohranjajo status svojih staršev. Zanimivo je, da se dogajajo premiki pri zaposlovanju, saj delodajalcem ni več pomembno iz katerega družbenega razreda posameznik izhaja, ampak vse več izbirajo posameznike, ki razpolagajo z novejšimi znanji, boljšimi sposobnostmi in zagnanostjo. Iz raziskovalnega dela je razvidno, da so tudi te prednosti osnova za napredovanje na delovnem mestu. Presenečeni smo bili z rezultati raziskave saj nam ni uspelo dokazati, da obstaja povezava med materialnim statusom gospodinjstva in hitrostjo pridobitvie prve zaposlitve. Na žalost pa se ne glede na spremembe mnenja delodajalcev pri zaposlitvi in napredovanju zaposlenih, ne spreminja pripisani družbeni položaj. Še vedno se ohranja družbeni razred in dosežena stopnja izobrazbe znotraj okvirov družine.
Ključne besede: družbeni razredi, družbena mobilnost, kariera, napredovanje v karieri
Objavljeno v DKUM: 23.06.2014; Ogledov: 1894; Prenosov: 178
Celotno besedilo (3,85 MB) |
125. Komunikacijska klima v javnem zavoduAnita Štih, 2014, magistrsko delo Opis: V raziskovalni nalogi smo raziskali komunikacijsko klimo v javnem zavodu. Zanimalo nas je, kako komunikacijska klima ter zadovoljstvo s komunikacijo vplivata na zadovoljstvo s službo, kakšne motnje se pojavljajo pri komuniciranju ter kako vplivajo na nastanek konfliktov v javnem zavodu oziroma kako vplivajo na percepcijo komunikacijske klime v javnem zavodu. Zanimalo nas je tudi, kako so zaposleni zadovoljni s komuniciranjem ter stopnjo pripadnosti organizaciji. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako ta dva dejavnika vplivata na percepcijo komunikacijske klime v javnem zavodu in, ne nazadnje, nas je zanimalo, kako percepcija komunikacijske klime, percepcija organizacijske klime, stopnja zadovoljstva s službo in stopnja obremenitve pri delu vplivajo na zdravstveno stanje zaposlenih v javnem zavodu. Dejansko nas je najbolj zanimalo, kako komunikacijska klima v javnem zavodu vpliva na zdravje zaposlenih.
Rezultati raziskave so pokazali, da so uslužbenci javnega zavoda s svojo službo v splošnem precej zadovoljni. Med anketiranci, ki so sodelovali v raziskavi, smo zabeležili srednje visoko pripadnost organizaciji. Glede splošne organizacijske klime smo ugotovili, da splošno vzdušje v organizaciji lahko označimo kot razmeroma dobro. Anketirani zaposleni so nekoliko manj zadovoljni z organizacijo neformalnega druženja zaposlenih. S komuniciranjem in informiranostjo so anketiranci v splošnem dokaj zadovoljni.
Tudi analiza indikatorjev celotne komunikacijske klime v organizaciji je pokazala, da so razmere glede komuniciranja s sodelavci in vodilnimi v javnem zavodu na zadovoljivi ravni, medtem ko je zadovoljstvo z nekaterimi drugimi področji bistveno slabše.
V raziskavi smo potrdili, da zadovoljstvo z informiranjem in komuniciranjem pozitivno vpliva na celotno zadovoljstvo s službo ter na to, kakšno stopnjo pripadnosti organizaciji čuti zaposleni. Potrdili smo tudi, da ovire v komunikacijskem procesu negativno vplivajo na percepcijo komunikacijske klime. Ugotovili smo tudi, da je vpletenost v konflikt na delovnem mestu nadpovprečno prisotna med anketiranci, ki komunikacijsko klimo zaznavajo kot negativno.
Z analizo rezultatov smo potrdili tudi povezanosti med spremenljivkami, da pozitivna percepcija komunikacijske klime in percepcija obeh dejavnikov organizacijske klime (vzdušje v organizaciji in neformalno druženje zaposlenih) pozitivno vplivajo na zdravstveno stanje. Prav tako smo dokazali neposredno pozitivno korelacijo med dejavnikom komuniciranja, ki smo ga izračunali na podlagi različnih vidikov zaznavanja informiranja in komuniciranja v organizaciji, in zdravstvenim stanjem zaposlenih. Zavedamo se, da na zdravstveno stanje zaposlenih v organizaciji vplivajo tudi drugi dejavniki (spol, starost zaposlenih, delovna doba v organizaciji ..), pa vendar je podatek, da komunikacija na delovnem mestu vpliva na zdravje zaposlenih zelo pomemben, saj prispeva k razvoju znanosti na področju komunikacije zaposlenih na delovnem mestu ter na področju vpliva komunikacije na zdravje zaposlenih.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijska klima, javni zavod, zaposleni, zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.06.2014; Ogledov: 2055; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,38 MB) |
126. INTERNO KOMUNICIRANJE V KNJIŽNEM KLUBU SVET KNJIGEGregor Kok, 2014, magistrsko delo Opis: Osrednja tema naloge je uspešnost in učinkovitost odnosov z internimi javnostmi, s poudarkom na internem komuniciranju. Skušal sem ugotoviti, kako pomembni so odnosi z notranjimi javnostmi in interno komuniciranje za uspešnost delovanja organizacijske enote Svet knjige in njene umestitve v celoten sistem internega komuniciranja podjetja Mladinska knjiga Založba d.d.
Mladinska knjiga Založba d.d. ima na ravni podjetja razvito službo odnosov z javnostmi, ki skrbi tudi za interno informiranje zaposlenih in komuniciranje z njimi. Sam pa sem se osredotočil na interno komuniciranje v Svetu knjige kot manjše samostojne enote in podal predloge za izboljšanje na mikro ravni znotraj organizacijske enote.
Proučeval sem kanale formalnega in neformalnega komuniciranja. S pomočjo raziskave sem opredelil: informacije po katerih povprašujejo zaposleni, informacije po katerih povprašujejo vodje klubskih centrov ter vodstvo knjižnega kluba in informacije, ki motivirajo zaposlene za večjo storilnost. Poleg tega pa sem z raziskavo tudi ugotavljal zadovoljstvo zaposlenih in vodij klubskih centrov z obstoječim potekom formalnega in neformalnega komuniciranja.
Za raziskovanje sem uporabil anketni vprašalnik za proučitev zadovoljstva s komuniciranjem z vodji klubskih centrov ter globinski intervju z vodjo mreže.
Raziskava je pokazala, da je interno komuniciranje znotraj Sveta knjige ocenjeno kot zelo dobro. Največkrat omenjena pomanjkljivost je ta, da nima vsak svoje e-pošte, zato se bo problem skušal rešiti v dogovoru s službo informatike. Prav tako je bil predlog, da se več informacij za zaposlene v Svetu knjige najde na intranetni strani ToSmoMi, poslan v uredništvo intraneta. Skozi raziskavo sem prišel do rezultata, da zaposlene najbolj motivirata osebni dohodek in nagrajevanje. Zaposleni so na splošno zelo zadovoljni s komunikacijo njihove nadrejene, saj kot vodja mreže Sveta knjige upošteva mnenja zaposlenih, tako pri izboru knjig, kot tudi pri odzivnosti akcije med kvartalom. Predlogi in ideje zaposlenih so se že večkrat izkazali za zelo uspešne, saj je bilo na osnovi želja članov natisnjenih nekaj največjih klubskih uspešnic.
Za lažje razumevanje v nadaljevanju navajam slovar najpogosteje uporabljenih izrazov:
Javnost: Javnost je skupina ljudi, ki vpliva na posamezne organizacije (Hunt, Gruning, 1995, stran 6). Javnost niso samo posamezniki ali odločevalci, pač pa je javnost sestavljena iz večjega števila javnosti, njihove značilnosti pa oblikujejo posamezniki, ki so vanjo vključeni. Različne javnosti so lahko strokovna javnost, nevladne organizacije, notranja javnost in tako naprej. Predvsem je pomembno to, da se javnosti med seboj razlikuje, saj imajo različne skupine različne interese, zato so za sodelovanje različno motivirane (Ogorelc, 1995, stran 17).
Odnosi z javnostmi: »Odnosi z javnostmi so umetnost in družbena veda, ki analizira trende, predvideva njihove posledice, svetuje organizacijskim vodjem in izvaja načrtovane programe akcij z namenom, da služijo organizacijskemu in javnemu interesu. Praktiki odnosov z javnostmi načrtujejo, vzpostavljajo in vzdržujejo dobro ime in medsebojno razumevanje med organizacijo in njenimi javnostmi«. (Mehiška listina, 1978). Odnosi z javnostmi usmerjajo spreminjanje mnenj, stališč, odnosov, ciljev, produktov, držav, podjetij, ustanov in posameznikov - ne glede na to v kakšni vlogi posameznik nastopa in kakšna so vzajemna pričakovanja do okolja (SPEM, 2013).
Notranja (interna) javnost: Je tista javnost, ki jo najdemo v vsakem podjetju, v vsaki organizaciji. To so zaposleni, njihove družine in družinski člani, bivši zaposleni, upokojenci in tako dalje (Malavašič, 2004, stran 39-40).
Komuniciranje: Komuniciranje je proces prenašanja informacij z medsebojnim sporazumevanjem (Možina, 1998). V komuniciranju se odvija proces vzpostavljanja stikov in oblikovanja vzdušja pri razumevanju dveh oseb. Beseda komuniciranje pomeni posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet (Inštitut za slove
Ključne besede: odnosi z javnostmi, odnosi z notranjimi javnostmi, interno komuniciranje, formalno in neformalno komuniciranje, informacije
Objavljeno v DKUM: 06.05.2014; Ogledov: 1897; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,10 MB) |
127. DEJAVNIKI VPLIVA NA KVALITETO DOKTORSKEGA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANIMarjetka Kuhar, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na kvaliteto doktorskega študija in na uspešnost doktorandov pri raziskovalnem delu v času ustvarjanja doktorske disertacije in po njem. V raziskavo so bili zajeti doktorandi doktorskega študija Biomedicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), ki so prijavili temo doktorske disertacije od leta 1995 do leta 2005. Podatke o doktorandih smo pridobili in izpisali iz internega gradiva Medicinske fakultete UL in iz javno dostopnih baz podatkov s pomočjo informacijskih sistemov Sicris, Cobiss in PubMed, ter jih analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS 19. Raziskava je pokazala, da se je število doktorandov na doktorskem študiju Biomedicine na Medicinski fakulteti UL z leti povečevalo, pri čemer se je povečal vpis diplomantov drugih fakultet (Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteta za farmacijo UL, Veterinarska fakulteta UL,...). Dokazali smo, da so diplomanti z drugih fakultet v povprečju objavili več člankov na temo doktorske disertacije, revije, v katerih so objavili svoje članke, pa so imele tudi višji faktor vpliva, v primerjavi z revijami, v katerih so objavljali diplomanti medicinskih fakultet (Medicinska fakulteta UL, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Medicinska fakulteta v Beogradu,...). Dokazali smo tudi povezavo med številom člankov diplomantov medicinskih fakultet, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri in Hirschevim indeksom, ki velja za enega pomembnejših kazalcev znanstvene odličnosti. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med spoloma po starosti ob zagovoru doktorske disertacije, po času od diplome do zagovora, kot tudi po številu objavljenih člankov v nadaljnji raziskovalni karieri. Prav tako smo dokazali, da so doktorandi, ki so v času dodiplomskega študija prejeli nagrade, prej zaključili doktorski študij, kot nenagrajeni doktorandi. Nismo pa uspeli dokazati vpliva kliničnega dela na uspešnost doktorskega študija. Pri primerjavi doktorandov glede na število člankov, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri, so bile ugotovljene le statistično pomembne razlike v časovnem obdobju, v katerem so te članke objavili.
Ključne besede: doktorski študij, doktorand, doktorska disertacija, dejavniki vpliva, število člankov
Objavljeno v DKUM: 06.05.2014; Ogledov: 2271; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,34 MB) |
128. KOMUNICIRANJE V PROCESU PRODAJE V PODJETJU TAURUS D.O.O.Benita Lihović Mujagić, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je proučiti komunikacijo podjetja v procesu prodaje. Opredelili in raziskali bomo produkte, ki jih podjetje Taurus d.o.o. ponuja slovenskemu tržišču in jih primerjali s produkti konkurence. Proučili bomo tudi prodajne površine, ki so namenjene Taurusovim produktom ter potencialne kupce tovrstnih artiklov.
V prvem, teoretičnem delu so opisane osnove komuniciranja, marketinga in prodaje. V raziskovalnem delu je predstavljeno proučevano podjetje ter zastavljena vprašanja, na podlagi katerih smo raziskali obstoječe stanje v podjetju.
Raziskava je bila izvedena z metodo opazovanja in spraševanja. Intervju smo opravili z direktorjem podjetja in zaposlenimi v procesu prodaje. Pri ugotovitvi obstoječega stanja smo si pomagali tudi z analizo SWOT. Pod drobnogled smo vzeli štiri aspekte analize, in sicer prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti dejavnikov, ki so v procesu prodaje najbolj pomembni: produkt, produkt konkurence, potencialni kupci, nakupna mesta in promocija.
Ugotovili smo, da je podjetje Taurus uspešno pri komuniciranju z obstoječimi in potencialnimi kupci. Najboljši pokazatelj uspešnosti je doseganje zastavljenih ciljev in načrtovane prodaje. V svoji ponudbi nudijo poleg modnih dodatkov za ženske, tudi pester izbor artiklov, primernih za moške in otroke. Kljub temu, da ob besedi modni dodatki najprej pomislimo na žensko populacijo, se Taurus trudi v ponudbo vključiti tudi modne dodatke za moške, čeprav takšna prodaja za enkrat še ne prinaša željenih rezultatov.
Ugotovili smo tudi to, da so komuniciranje v procesu prodaje v podjetju Taurus prične že na oddelku nabave. Večina nabav modnih dodatkov poteka prek evropskih uvoznikov, kar poveča stroške, nabavno ceno in posledično tudi maloprodajno ceno. Če bi podjetje izvajalo taktično nabavo modnih dodatkov iz Kitajske, bi bilo veliko bolj konkurenčno.
Ugotovili smo, da je podjetje v fazi pogajanja s trženjskimi partnerji zelo uspešno. Pogajanja vodi dobro usposobljen komercialni direktor, ki največkrat strmi k osebni prodaji. Komercialni direktor vodi tudi ekipo servisa na terenu. Taurus je na zaposlene na terenu še posebej ponosen, saj mu to daje veliko prednost pred konkurenco, ki takšnih storitev ne nudi.
Med raziskovanjem podjetja smo pri iskanju odgovorov na vprašanja ugotovili, da je podjetje uspešno pri komuniciranju s kupci, vseeno pa obstajajo stvari, ki bi jih morali izboljšati. Podali smo predloge za rešitve.
Najpomembnejši predlogi so:
• Vključevanje moških modnih dodatkov v ponudbo.
• Uvedba bolj taktične nabave modnih dodatkov iz Kitajske.
• Uvedba opreme blaga na Kitajskem
• Okrepitev oglaševanja in osveščenosti kupcev.
Ključne besede: komunikacija, proces prodaje, modni dodatki, produkt
Objavljeno v DKUM: 11.04.2014; Ogledov: 1843; Prenosov: 132
Celotno besedilo (627,71 KB) |
129. POSLOVNA KOMUNIKACIJA MED KLICNIMI AGENTI IN VODJIAmir Salihović, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili komuniciranje, poslovno komuniciranje in delovno uspešnost, pri čemer smo podrobneje predstavili predvsem vrste poslovnega komuniciranja.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako in kateri dejavniki vplivajo na uspešno komunikacijo med klicnimi agenti in vodjo klicnega centra ter posledično na njihovo delovno uspešnost. V ta namen smo naredili kvantitativno neeksperimentalno raziskavo, pri čemer smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je rešilo 56 klicnih agentov v podjetju XY. V empiričnem delu smo pri analizi podatkov uporabili univariantne in bivariantne analize v računalniškem programu za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Raziskava je pokazala, da sodelujoči svojo komunikacijo z vodjo ocenjujejo zelo dobro, saj se v povprečju strinjajo s tem, da je njihova komunikacija z vodjo sproščena, redna in enakopravna, da dobijo pravočasne in dovolj želenih ter jasnih informacij in da z vodjo ne prihajajo v konflikt, da sproti rešujejo težave ter da so jih pripravljeni poslušati. V povprečju se tudi zelo strinjajo s tem, da so delovno dovolj prizadevni, vendar pa je njihova proaktina pobuda za delo nekoliko nižja. Postavili smo sedem hipotez, od katerih lahko tri potrdimo. Ugotovil smo, da spol, stopnja izobrazbe, delovna doba in starost ne vplivajo na uspešnost poslovne komunikacije. Poleg tega je raziskava pokazala, da imajo tisti, ki so bolj delovno prizadevni in dajejo več proaktivne pobude, uspešnejšo poslovno komunikacijo z vodjo ter da bolj kot so klicni agenti delovno prizadevni, bolj so tudi delovno uspešni. V našem primeru sicer dokažemo, da spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje ne vplivajo na uspešnost komunikacije, vendar pa ima pri tem zelo pomembno vlogo osebnost klicnega agenta, ki zajema njihovo delovno prizadevnost – koliko so pripravljeni narediti za svojo delovno uspešnost, koliko se sami pripravijo za delo, kako upoštevajo navodila vodje, kako pozorno poslušajo itd. Pomembna je tudi proaktivna pobuda klicnega agenta, ki nam pove, v kolikšni meri daje pobudo za uspešno komunikacijo z vodjo, ali začne pogovor z vodjo, ali ponudi nove predloge za izboljšave, ali prosi za dodatne informacije itd. V naši raziskavi smo merili uspešnost v dosegu določanje stopnje prodaje. Ugotovili smo, da uspešna poslovna komunikacija med klicnim agentom in vodjo vpliva na delovno uspešnost klicnega agenta ter da delovna prizadevnost pomembno vpliva na uspešno poslovno komunikacijo in delovno uspešnost.
Rezultati naše raziskave bodo v pomoč in informacijo vsem, ki želijo izboljšati poslovno komunikacijo v podjetju, in tistim, ki se zavedajo vpliva kakovostne komunikacije na poslovno uspešnost podjetja.
Ključne besede: poslovna komunikacija, uspešno komuniciranje, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 10.04.2014; Ogledov: 1489; Prenosov: 139
Celotno besedilo (765,23 KB) |
130. PRIMERJAVA STOPNJE ZADOVOLJSTVA IN MOTIVACIJE MED ZAPOSLENIMI PO POGODBI O ZAPOSLITVI IN ZAPOSLENIMI PREKO KADROVSKE AGENCIJEPrimož Uranič, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo primerjali stopnjo zadovoljstva in motivacije med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije v izbranem slovenskem podjetju.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo predstavili teoretične osnove motivacije in zadovoljstva na delovnem mestu. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, različne motivacijske modele ter opisali povezavo med zadovoljstvom in motivacijo. V prvem delu smo predstavili tudi različne načine zaposlovanja, kjer smo še posebej izpostavili zaposlovanje preko kadrovskih agencij.
Raziskovalni del smo opravili v podjetju, kjer smo izvedli raziskavo - primerjavo stopnje zaupanja in motivacije med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije. Zanimalo nas je, koliko so delavci na delovnem mestu prodajalec motivirani za delo in kaj jih najbolj motivira. Prav tako smo jih povprašali o tem, kakšna je njihova stopnja zadovoljstva z delom in kolikšno pripadnost čutijo do podjetja, v katerem so zaposleni. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo prišli do podatkov, potrebnih za raziskovalni del magistrskega dela. Pridobljene podatke smo med seboj primerjali glede na način zaposlitve delavcev v izbranem podjetju.
Na podlagi z anketo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so zaposleni preko kadrovske agencije bolj motivirani za delo kot zaposleni po pogodbi o zaposlitvi. Izkazalo se je, da so zaposleni najbolj motivirani za pomoč drug drugemu, obenem pa so pripravljeni priskočiti na pomoč v primeru nepredvidenega povečanja dela. Zaposleni preko kadrovske agencije so manj zadovoljni z delom kot zaposleni po pogodbi o zaposlitvi, najnižjo stopnjo zadovoljstva pa so izrazili na področju možnosti za napredovanje. Ugotovili smo, da večjo pripadnost podjetju čutijo zaposleni po pogodbi o zaposlitvi, kar lahko povežemo z delovno dobo delavcev v podjetju. Podjetje je v zadnjih letih zaposlovalo delavce večinoma preko kadrovske agencije, dlje časa zaposleni v podjetju pa jasno čutijo večjo pripadnost podjetju. Ugotovitve raziskave so prav tako pokazale, da ne obstaja statistično pomembna povezava med varnostjo zaposlitve in zadovoljstvo z delom, ne glede na način zaposlitve delavca.
Skrb vodstva podjetja za svoje delavce smo ocenili kot izjemno dobro, saj so delavci v povprečju zelo zadovoljni z delom, obenem pa so za delo dobro motivirani. Splošne razlike med zaposlenimi po pogodbi o zaposlitvi in zaposlenimi preko kadrovske agencije so bile minimalne.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, pogodba o zaposlitvi, kadrovska agencija, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 20.01.2014; Ogledov: 1852; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,25 MB) |
