1. |
2. |
3. |
4. |
5. NEKATERI VIDIKI DRŽAVNIH POMOČI V SISTEMU EU, STO IN RSMaja Letić, 2010, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu obravnavam pojem državnih pomoči in analiziram nekatera ključna mednarodna (STO), nadnacionalna (EU) in nacionalna (RS) pravna pravila o državnih pomočeh. Predstavila bom vsebino ključnih pravnih aktov na omenjenih ravneh (Sporazum o ustanovitvi STO, Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Uredbo o splošnih skupinskih izjemah, Uredbo de minimis, Postopkovno uredbo, Zakon o spremljanju državnih pomoči), njihovo medsebojno vplivanje in razmerja med njimi.
Ključne besede: Nekatere ključne besede: pojem državne pomoči, nekateri ključni pravni akti na mednarodni (STO), nadnacionalni (EU) in nacionalni ravni (RS), njihova medsebojna razmerja in morebitne odvisnosti.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2137; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (575,61 KB) |
6. Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnineKristina Širec, 2010, diplomsko delo Opis: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje.
V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti.
Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Ključne besede: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2303; Prenosov: 304
Celotno besedilo (329,64 KB) |
7. MEDIACIJA V GOSPODARSKIH SPORIH TER PRIMERJAVA MED SLOVENSKIM IN AMERIŠKIM SISTEMOMSamra Kos, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev mediacije v gospodarskih sporih ter njen postopek. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) pravi, da mediacija pomeni postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem. V diplomskem delu je najprej na kratko obrazložen pomen alternativnega reševanja sporov, zakon (ZARSS) in njegov namen ter vse njene oblike oziroma vrste, kot so arbitraža, konciliacija, zgodnja nevtralna ocena, postavitev institucionalnega ombusmana, predstavitev spora javnosti, pogajanja, mini sojenje ter uporaba različnih mešanih metod le-teh. Nato je razloženo kaj, je ključno v praksi pri mediaciji. Namreč, da spora mediator nikoli ne reši na način, da sam razsodi, kdo ima prav. Do rešitve torej morata priti stranki sami, ob pomoči mediatorja. Le ta mora biti nepristranski, uživati mora ugled obeh strank in delovati mora v duhu iskanja rešitve spora pri obeh strankah. Po priporočilu Sveta Evrope morajo biti mediatorji strokovni, ugledni, šolani za to delo in morajo imeti možnosti za dodatno izobraževanje. Zato je tudi v diplomskem delu obravnavan Evropski kodeks etičnih načel (oziroma vedenja in ravnanja) za mediatorje, ki natanko opisujejo najpomembnejša načela. Nato so predstavljeni še ameriški začetki in vrste ARS-a, ter nekatere vrste ureditve pri zveznih sodiščih in posameznih zveznih državah.
Ključne besede: REŠEVANJE SPOROV, ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV (ARS, ZARSS, POSTOPEK MEDIACIJE, SODIŠČU PRIDRUŽENA MEDIACIJA, ZAKON O MEDIACIJI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, MEDIACIJA V ZDA.
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2743; Prenosov: 465
Celotno besedilo (934,57 KB) |
8. OBDAVČITEV PREMOŽENJA (OBDAVČITEV NEPREMIČNIN IN VODNIH PLOVIL)Mojca Čretnik, 2010, diplomsko delo Opis: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva, ki jih v veliki večini pridobi s pobiranjem davkov in raznih dajatev. Čeprav je eno izmed načel pravne države zahteva po enakosti in enakopravnosti, pa vse bolj prihaja v ospredje dejstvo, da lahko kljub spoštovanju teh načel uvedemo dodatno obdavčitev posameznih, predvsem luksuznih predmetov. Za razliko od nekaterih držav članic Evropske Unije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Sloveniji) davka na nepremičnine še ne poznamo (z izjemo davka občanov), kot dajatev se plačuje samo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer pa se kot osnovo obveznosti tretira vrednost zemljišča, na katerem nepremičnina leži, ne pa tudi velikost in vrednost nepremičnine.
Za razliko od nepremičnin so vodna plovila že predmet obdavčitve po Zakonu o davku na vodna plovila. Davčno osnovo predstavlja kombinacija splošne obveznosti in plačila glede na meter dolžine plovila in kilovat moči pogona, ne pa tudi sama vrednost plovila.
Plovila in nepremičnine, vsaj tiste nadstandardne, predstavljajo luksuzne dobrine, ki jih nekatere države že obravnavajo drugače v svoji fiskalni politiki in tudi na tak način pridobijo potrebna sredstva za delovanje države. Z napovedano obdavčitvijo luksuznih dobrin naj bi jim sledila tudi Slovenija.
Ključne besede: davek, premoženje, nepremičnina, plovilo
Objavljeno: 24.06.2010; Ogledov: 2761; Prenosov: 317
Celotno besedilo (363,84 KB) |
9. PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI - PONUDBA, KI SE NE BI SMELA ZAVRNITI?Mojca Poš, 2010, diplomsko delo Opis: Ne glede na skoraj univerzalno zakonodajno prepoved kartelov se le-ti še naprej ustanavljajo in delujejo ter škodujejo družbeni blaginji. Konkurenčni organi držav se tako neprestano spopadajo z izzivom iskanja rešitev, s katerimi bi čim bolj uspešno preganjali kartele. Med njimi je tudi široka uvedba programov prizanesljivosti.
Programi prizanesljivosti spodbujajo udeležence kartelov k razkritju kartelov v katerih sodelujejo in aktivnemu sodelovanju s konkurenčnimi organi v zameno za zaščito pred naložitvijo sankcij, ki jim sicer grozijo zaradi prepovedane kršitve. Spodbuja se jih k razkritju notranjih informacij iz prve roke, ki privedejo do odkritja kartelov in njihove hitrejše obsodbe z nižjimi stroški organov v primerjavi z drugimi metodami dela. V zameno jim je ponujena manjša denarna kazen, krajše zaporne kazni ali celo popolna odpustitev obojega.
To ima več pozitivnih učinkov med katerimi so najpomembnejši zagotovo zmanjšanje stabilnosti kartelov, večanje učinkovitosti odkrivanja kartelov in njihove hitrejše obsodbe ter odvračanje od ustanavljanja novih kartelov. Pojavijo pa se lahko tudi negativni učinki, kot je npr. spodbujanje h kršitvi, saj zmanjšujejo pričakovane stroške kršitve. A praksa kaže, da prednosti veliko prevladujejo nad morebitnimi slabostmi.
V diplomskem delu predstavljamo različne tržne strukture, ugotavljamo razloge za sodelovanje podjetij v kartelu in njihove spodbude za razkritje kartelov konkurenčnim organom. Nadalje analiziramo različno oblikovane modele programov prizanesljivosti in njihove učinke, prednosti in sporne aspekte programov prizanesljivosti ter predstavimo že delujoče programe prizanesljivosti nekaterih držav in njihovo uspešnost.
Na podlagi vsega smo preučili ali so programi prizanesljivosti utemeljeni in smiselni, ugotovili kakšni programi prizanesljivosti so najbolj optimalni in uspešni ter predlagali ukrepe za izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: konkurenčno pravo, oligopol, konkurenčni organ, kartel, program prizanesljivosti, samoovadba
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1947; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,50 MB) |
10. ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA:ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERAJure Ozimič, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava področje konkurenčnega prava, natančneje zlorabo prevladujočega položaja, pri čemer se opira na analizo konkretnega primera. V izhodišču so predstavljeni nekateri temeljni ekonomski in pravni koncepti, teorije in pravila, na katerih temeljijo namen, usmeritve in cilji konkurenčnega prava in so temeljnega pomena za ustrezno razumevanje in uporabo pravil, ki urejajo zlorabo prevladujočega položaja v praksi.
V drugem delu diplomsko delo na konkretnem primeru, na podlagi odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 3073-9/02-4 z dne 4. maj 2004, osvetljuje ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja v praksi, pri čemer se osredotoča na vprašanja v zvezi z določitvijo upoštevnega trga, vezano prodajo ter omejevalnimi učinki, kakor so v obravnavanem primeru, kot posledica ravnanja podjetja Telekom d.d., ki je imelo prevladujoč položaj na trgu govorne telefonije, nastali na povezanem trgu storitev dostopa do interneta. Pri tem se diplomsko delo, izhajajoč iz dejstva, da slovenska konkurenčnopravna ureditev temelji na ureditvi EU, v pretežnem delu navezuje in opira na prakso institucij Evropske unije, to je Sodišča Evropske unije in Evropske komisije.
Ključne besede: Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, omejevanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, vezana prodaja, povezani trgi, diskriminiranje konkurentov.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2729; Prenosov: 399
Celotno besedilo (706,61 KB) |
