| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkih
Mark Kelc, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic. Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Ključne besede: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijo
Katja Cajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja. Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze. Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1006,37 KB)

3.
Kardiopulmonalno oživljanje podprto z navodili dispečerja po telefonu
Tomaž Ozim, 2021, magistrsko delo

Opis: Ob nenadnem srčnem zastoju veliko ljudi ne ve, kako pristopiti in ukrepati ob nastali situaciji, zato imajo pomembno vlogo pri obravnavi takšnih klicev zdravstveni dispečerji. Kadar dispečer v klicu v sili prepozna srčni zastoj in skuša zagotoviti navodila za oživljanje, lahko nekateri nepredvidljivi dejavniki delujejo kot ovire. Namen sistematičenega pregleda literature je bil ugotoviti ovire ob kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu. Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Wiley Online Library, Web of Science in SAGE. Iskanje je potekalo s pomočjo ključnih besed: cardiac arrest, dispatcher assisted, bystander, cardiopulmonary resuscitation, telephone CPR ter z uporabo njihovih sopomenk in Boolova operatorja (AND/OR). V analizo smo vključili vse vire, objavljene do leta 2020 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2143 je bilo v končno analizo vključenih 10 virov. Pri analizi virov so bili identificirane 3 glavne teme, ki opredeljujejo ovire pri kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu, in sicer: osebni dejavniki, postopkovne ovire in znanje. V temah smo kasneje identificirali še 23 podtem. Pacienti, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj, prejmejo pomoč s strani najditelja oziroma klicatelja, kateri pokliče številko nujne medicinske pomoči. Delo zdravstvenega dispečerja je odgovorno ter zelo stresno. Komunikacija je glavni člen verige sodelovanja med zdravstvenimi dispečerji ter klicatelji. Kljub oviram, na katera so naleteli bodisi klicatelji ali zdravstveni dispečerji, se je v večini primerov izteklo, da se je potrebna pomoč nudila.
Ključne besede: zdravstveni dispečer, oživljanje, zunajbolnišnični srčni zastoj, očividec
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (975,62 KB)

4.
Znanje zdravstvenih delavcev o neinvazivni mehanski ventilaciji pacienta
Mihael Cifer, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili neinvazivno mehansko ventilacijo pacienta in s pomočjo vprašalnika ugotavljali, v kolikšni meri zaposleni v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne terapije ta način zdravljenja poznajo in ga uporabljajo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekala meseca julija in avgusta 2020. V raziskavo smo vključili 68 medicinskih sester, ki delajo na urgenci in oddelku intenzivne terapije. Rezultati: S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci le deloma poznajo neinvazivno mehansko ventilacijo. V naši raziskavi ugotavljamo, da 76,44 % anketirancev (n = 52) meni, da je njihovo znanje o NIV dokaj dobro. Znanje o NIV je 85,26 % anketirancev (n = 58) pridobilo od sodelavcev v službi in 60,27 % (n = 41) od zdravnikov na oddelku. Pri preverjanju znanja so anketiranci od skupno desetih vprašanj le pri treh odgovorili s skupnim rezultatom višjim od 50 %. Razprava in sklep: Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov in s pomočjo hipotez ugotavljamo, da med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru, in delavci, zaposlenimi na oddelkih intenzivne terapije, ne obstajajo statistične pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji. Prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo in delovne izkušnje. Ugotovili smo tudi, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije.
Ključne besede: Urgentni center, intenzivna nega, NIV, izkušnje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 474; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

6.
PALIATIVNA OSKRBA STAROSTNIKOV Z DEMENCO V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Marija Božnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je namenjena obravnavi pacientov z neozdravljivo napredovalo boleznijo s ciljem izboljšati in vzdrževati ustrezno kakovost življenja umirajočega. Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature predstaviti značilnosti paliativne oskrbe starostnikov z demenco v domovih za ostarele. Raziskovalne metode: opravili smo sistematični pregled literature. Vire smo pridobili iz podatkovnih baz CINAHL in Medline. Iskanje smo izvedli s kombinacijami ključnih besed: paliativna oskrba, demenca, zdravstvena nega, medicinska sestra, dom starostnikov v angleškem jeziku in Boolovima operatorjema AND oz. OR. V analizo smo vključili najnovejše vire, in sicer objavljene med letoma 2009 in 2019 ter iz 1121 zadetkov iskanja z vključitvenimi kriteriji izluščili 13 virov, ki so vključeni v končni pregled. Rezultati: v okviru vsebinske analize smo razvili tri teme: paliativna oskrba starostnikov z demenco v domovih za starostnike; obstoječe intervencije paliativne oskrbe starostnikov z demenco v domovih za starostnike; pomembni elementi paliativne oskrbe pri starostniku z demenco. Diskusija in zaključek: paliativna oskrba z demenco je še vedno slabo raziskano področje. Za nedostopnost paliativne oskrbe v domovih za ostarele je krivo premalo izobraženo zdravstveno osebje s področja paliativne zdravstvene nege. Posledica tega pa je neprepoznavanje ali prepozno prepoznavanje potrebe po vključitvi paliativne oskrbe pri starostniku. Obstaja premalo specializiranih timov, pomanjkanje strokovnih smernic za II izvajanje ter premalo ustrezne dokumentacije za vodenje bolnikov v paliativni oskrbi. Potrebne bi bile dodatne raziskave o učinkovitosti celostne paliativne oskrbe, in sicer o izidu ukrepov in o vplivu na skrbnike in družine.
Ključne besede: obravnava pacientov, domovi za ostarele, paliativa, zmanjšanje umskih sposobnosti
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 319; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (506,36 KB)

7.
Poznavanje prehrane pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Niko Dretnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na poznavanje prehrane bolnikovs kronično ledvično boleznijo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri se bolniki držijo dietnih priporočil in poznajo pomen kalija, fosfata, beljakovin in soli v prehrani.
Ključne besede: Klb, svetovanje, dieta, kalij, fosfat, beljakovine, sol
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (916,94 KB)

8.
Uporaba zgoščevalcev hrane v zdravstveni negi starostnika z motnjami požiranja
Špela Laci, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Podhranjenost in dehidriranost sta najpogostejša problema, ki se pogosto pojavita v starosti, zaradi oslabljenega požiranja in povzroča negativne vplive na zdravje. Veliko starostnikov z motnami požiranja uporablja zgoščevalce hrane. Opisali smo glavne značilnosti uporabe zgoščevalcev hrane in analizirali mnenja uporabnikov. Raziskovalne metode: Izveden je bil integrativni pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov: Medline/CINAHL, Science Direct, Wiley, PubMed, Web of Science in SAGE, glede na vključitvene in izključitvene kriterije oblikovane na osnovi raziskovalnega vprašanja. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama po metodi vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 15 člankov. Oblikovali smo glavne vsebinske kategorije: Razširjenost uporabe zgoščevalcev hrane; Določevanje gostote tekočine; Uživanje zgoščene tekočine; Ocena hidracije/prehranskega statusa in Prednosti uporabe zgoščevalcev. Avtorji opozarjajo na razlike v pripravi hrane/tekočine, saj ni standardnih algoritmov za pripravo in uporabo. Hrano z zgoščevalci opisujejo kot neokusno, zrnato. Razprava in sklep: Ob pravilni uporabi veljajo zgoščevalci hrane kot učinkovit pripomoček pri osebah z motnjami požiranja. Ob nepravilni uporabi lahko pride do nenamernih zapletov in zmanjšanja kakovost življenja. Prednostna naloga zdravstvenih delavcev je ocenjevanje potreb po uporabi zgoščevalcev hrane. Medicinske sestre imajo premalo znanja za odmerjanje in pripravo zgoščenih tekočin/hrane, upoštevati morajo navodila uporabe in naročila zdravnikov. Priporoča se več raziskav in poučevaja zdravstvenih delavcev iz področja prehrane in dodatkov za prehranjevanje starostnikov z motnjami požiranja.
Ključne besede: disfagija, zgoščevalci hrane, pacient, prehranski status, dehidracija
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 407; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (614,33 KB)

9.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 336; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (412,55 KB)

10.
Varnost pri dajanju zdravil v socialno varstvenem zavodu
Natalija Berlič, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil in ovir za nesporočanje prispeva k varnejši in kakovostnejši zdravstveni obravnavi, zato smo v zaključnem delu želeli raziskati napake pri dajanju zdravil v enem od socialno varstvenih zavodov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 80 zaposlenih v zdravstveni negi v enem od socialno varstvenih zavodov v severovzhodnem delu Slovenije ter jih analizirali s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci so med glavne vzroke za napake pri dajanju zdravil navedli neustrezno kadrovsko zasedbo (M = 3,91; SD = 1,50), motnje s strani stanovalcev (M = 3,86; SD = 1,59) in prekinitve zaradi drugega dela (M = 3,80; SD = 1,54). 97,5 % anketirancev je ocenila, da pozna protokol za prijavo napake, vendar se vse napake ne sporočajo zaradi osredotočanja na posameznika namesto na iskanje vzrokov v sistemu (M = 3,01; SD = 1,60), negativnega odziva stanovalcev in svojcev na napako (M = 2,85; SD = 1,39) ter strahu pred posledicami sporočanja (M = 2,78; SD = 1,43). 72,5 % anketirancev je ocenilo, da se sporoči več kot 60 % vseh napak na oddelku. Razprava in sklep: Z identifikacijo individualnih in sistemskih vzrokov za napake in ovir za sporočanje lahko v naslednjem koraku iščemo rešitve in izboljšujemo sistem dela. Z vzpostavitvijo neobtožujočega okolja lahko izboljšamo sporočanje napak.
Ključne besede: aplikacija zdravil, napake, vzroki za napake, medicinska sestra, socialno varstveni zavod
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (504,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici