| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE VODILNIH MEDICINSKIH SESTER
Zvonka Fekonja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ustrezna izobraženost in usposobljenost vodilnih medicinskih sester v zdravstveni negi je pogoj za strokovno in učinkovito delo. Vlaganje v znanje na tem področju je dobra investicija, saj lahko le miselno in ustvarjalno prožne medicinske sestre sledijo stalnim spremembam, ki so tako hitre, da je znanje iz preteklosti lahko ovira za načine odzivanja na nove situacije. V diplomski nalogi predstavljamo potek izobraževanja in usposabljanja vodilnih medicinskih sester in z raziskavo ugotavljamo obstoječe stanje glede izobraževanja in usposabljanja vodilnih medicinskih sester v zdravstveni negi. Analiza raziskave je pokazala, da je izobrazbena struktura vodilnih medicinskih sester pretežno visoka stopnja izobrazbe. Takšna trenutna izobrazba vodilnih medicinskih sester se ne sklada z v vprašalnikih izraženo potrebno izobrazbo, ki mora biti najmanj univerzitetna. Dosedanja oblika izobraževanja in usposabljanja za diplomirano medicinsko sestro je za opravljanje vodilne funkcije neustrezna, zato si večina medicinskih sester želi pridobiti dodatna znanja s področja vodenja in menedžmenta. Raziskava je tudi pokazala, katera znanja si vodilne medicinske sestre želijo dodatno pridobiti in nadgraditi. Rezultati nakazujejo potrebo po poenotenju znanja iz menedžmenta zdravstvene nege ter organizacijo podiplomskega študija s področja vodenja in menedžmenta v zdravstveni negi. Izobraževalni proces za vodilne medicinske sestre v zdravstveni negi mora vključevati posodobljene, moderne in aktualne izobraževalne programe in razvoj temeljnih strokovnih znanj in kompetenc, da bi lahko bili vodje na tekočem v stroki, menedžmentu in poslovanju. Programi izobraževanja vodstvenih kadrov morajo temeljiti na aktualnih znanstvenih informacijah ter na najbolj sodobnih spoznanjih stroke zdravstvene nege in menedžmenta. Ti programi so potrebni za vodilne medicinske sestre na vseh nivojih, le da so vsebine in kompleksnost vsebin drugačne.
Keywords: vodilna medicinska sestra, izobraževanje, usposabljanje, zdravstvena nega
Published: 03.06.2009; Views: 3527; Downloads: 704
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Zadovoljstvo pacientov s kakovostjo zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Zvonka Fekonja, 2013, master's thesis

Abstract: Izhodišče: zadovoljstvo pacientov lahko opišemo kot stopnjo usklajenosti med pacientovimi pričakovanji in dejansko prejeto zdravstveno nego. Za doseganje ustrezne kakovosti v zdravstveni negi morajo biti negovalne intervencije izvedene v skladu s pričakovanji pacientov. Namen: opredeliti kakovost zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo pacientov s kakovostjo zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči. Metode: uporabili smo kvantitativno deskriptivno empirično kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Anketirali smo 102 pacienta, ki sta obiskala sta obiskala službo nujne medicinske pomoči in sta bila deležna zdravstvene obravnave s strani medicinske sestre. Uporabili smo standardiziran CECSS vprašalnik. Rezultati: rezultati raziskave so pokazali, da so pacienti zadovoljni s kakovostjo izvedene zdravstvene nege. Demografski podatki statistično signifikantno ne vplivajo na zadovoljstvo v skupnem seštevku CESCC točk. Pearsonov korelacijski koeficient je pokazal pozitivno povezanost med dajanjem informacij in tehničnimi kompetencami medicinske sestre. Pacienti so zadovoljni z lajšanjem bolečine, ker so dobili učinkovito sredstvo za lajšanje bolečine. Sklep: pomembno je da ugotovimo, katera področja zdravstvene nege je potrebno nenehno izboljševati za doseganje pacientovih pričakovanj. Zadovoljstvo pacientov bo v prihodnosti predstavljalo pomembno vlogo pri nenehnem izboljševanju kakovosti urgentne zdravstvene nege ter posledično k dvigovanju le-te.
Keywords: kakovost, zadovoljstvo pacientov, primarni nivo zdravstvenega varstva, zdravstvena nega
Published: 07.02.2014; Views: 2145; Downloads: 702
.pdf Full text (1,24 MB)

3.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Keywords: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Published: 15.10.2019; Views: 229; Downloads: 64
.pdf Full text (752,82 KB)

4.
Umirajoči starostnik v institucionalnem varstvu: vidik negovalnega osebja
Urška Granda, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Delež starostnikov se na svetovni ravni hitro povečuje in s tem se podaljšuje življenjska doba ljudi. Velik delež starostnikov terminalno fazo življenja preživi v domovih za ostarele, kjer ima paliativna oskrba pomembno vlogo. V diplomskem delu smo opisali paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja v institucionalnem varstvu ter raziskali vidik negovalnega osebja na paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja. Metode: Izhodišča za izdelavo zaključnega dela so bila povzeta iz strokovnih in znanstvenih literatur, člankov in internetnih virov (znanstveni članki). Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z deduktivnim pristopom. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Glede na predpripravljene kode smo ugotavljali njihovo pojavnost pri negovalnem osebju. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da je tim zdravstvene nege in oskrbe v izbranih institucijah zelo naklonjen terminalno bolnim starostnikom, počutijo se usposobljene izvajati paliativno oskrbo, kar je ključnega pomena pri zagotavljanju udobja umirajočega. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da se trudijo zagotoviti dobro oskrbo, čeprav menijo, da za to nimajo na voljo dovolj kadra. Razprava in zaključek: Primerjalne ankete so pokazale podobne rezultate zato sklepamo, da je paliativna oskrba v institucionalnem varstvu še vedno premalo organizacijsko vodena in podprta z izobraževanji, saj je lastno mnenje o poznavanju nečesa, za kar se nismo priučili, lahko tudi precenjeno.
Keywords: odnos, medicinske sestre, paliativna oskrba, umiranje, starejši, dom za starostnike.
Published: 01.10.2019; Views: 194; Downloads: 64
.pdf Full text (1,49 MB)

5.
NUJNA STANJA PRI STAROSTNIKU V PALIATIVNI OSKRBI
Irena Toš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba starostnika mora biti nepretrgana in celostna, zato ima medicinska sestra nepogrešljivo vlogo v paliativni zdravstveni negi. Zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje motečih simptomov in le-te tudi pravočasno omejiti, da ne preidejo v nujna stanja. Paliativna nujna stanja lahko definiramo kot nujna stanja pri stanovalcih z neozdravljivo boleznijo v paliativnem stadiju bolezni. Z veliko verjetnostjo so povezana z napredovanjem osnovne bolezni, kar nam omogoča vnaprejšnje predvidevanje nastanka določenih nujnih stanj in pripravo na njih. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo v domu starejših ter opisati posebnosti urgentnega stanja pri starostniku v paliativni oskrbi. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, katero so izpolnile medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege, zaposleni v domu starostnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se medicinske sestre pogosto srečujejo s starostnikom v paliativni oskrbi. Pri starostniku se pojavljajo tako moteči simptomi kot tudi nujna stanja. Najpogosteje prepoznani moteči simptomi s strani anketiranih pri starostnikih so bolečina, oslabelost in težko dihanje. Zaradi pojava pljučne embolije, akutne dispneje in akutne krvavitve pa medicinske sestre najpogosteje kličejo službo nujne medicinske pomoči. Paliativna oskrba starostnika mora temeljiti na dobrem sodelovanju z obolelim starostnikom, svojci in zaposlenim zdravstvenim kadrom. Dobro sodelovanje je osnova za lažje in pravilnejše odločitve, ki se skladajo z željami obolelega ob nastanku nujnega stanja.
Keywords: paliativna oskrba, urgentna stanja, starostnik, medicinska sestra
Published: 16.02.2016; Views: 1418; Downloads: 271
.pdf Full text (989,00 KB)

6.
OBVLADOVANJE KRONIČNE BOLEČINE PRI STAROSTNIKIH
Sonja Repec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Bolečina je velika težava za starejše bolnike saj je običajno sprejeta kot del staranja. Kronična bolečina v starosti predstavlja velik problem tako za starostnike kot za svojce. Nezdravljena ali slabo zdravljena bolečina, ki omejuje starostnike pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih, povzroča veliko spremljajočih težav. Z raziskavo smo želeli ugotoviti v kolikšni meri je prisotna bolečina pri starostnikih, kako jo obvladujejo in kako le ta vpliva na njih. Metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomskega dela smo pridobili s pomočjo anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 13 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Vključenih je bilo 30 starostnikov, ki imajo kronične bolečine in predpisano protibolečinsko terapijo. Izpolnjene vprašalnike so anketiranci vračali v zaprtih ovojnicah. Anketo je izpolnilo vseh 30 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima največ starostnikov (83 %) bolečine vsak dan, najpogosteje se pojavljajo bolečine v nočnem času (80 %), kar je za posledico moteno spanje. Največ starostnikov (83 %) je odgovorilo, da si bolečine lajšajo z zdravili, ampak pri dobri polovici (53 %) se bolečina zmanjša, pri slabi polovici (40 %) pa ne. Vsi starostniki (100 %) so odgovorili, da jih bolečina omejuje pri življenjskih aktivnostih in sicer največ pri gibanju in hoji (60 %), manj pri izvajanju osebne higiene (23 %). Sklep: Veliko starostnikov trpi bolečine take jakosti, da je motena njihova vsakdanja dejavnost. Vsak starostnik se na bolečino odzove drugače, saj na oceno bolečine vplivajo številni psihološki dejavniki. Razen osebnostnih značilnosti in izkušenj na posameznikov odziv vplivajo trenutne življenjske razmere. Nekateri starostniki kljub telesnim težavam ostanejo aktivni, drugi se na bolečino osredotočijo, da ne zmorejo početi niti tistega kar še bi zmogli. Tako si ustvarijo začaran krog, iz katerega brez tuje pomoči zelo težko izstopijo.
Keywords: starostnik, kronična bolečina, medicinska sestra
Published: 12.09.2016; Views: 1225; Downloads: 198
.pdf Full text (745,88 KB)

7.
Kakovost zdravstvene nege in oskrbe v domu starostnikov na Koroškem
Darja Kobolt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: TEORETIČNO IZHODIŠČE: Glede na to, da več kot polovica današnje družbe v Evropi (tudi v Sloveniji) predstavlja starejša populacija (starejši od 60 let) sklepam, da je raziskava na temo kakovost zdravstvene nege in oskrbe v institucionalni oskrbi zanimiva tema, saj predstavlja aktualen problem v slovenski družbi. Diplomska naloga predstavlja zadovoljstvo stanovalcev z zdravstveno nego in oskrbo doma starostnikov na Koroškem, med katerimi se je izvajala anketa, ki se je nanašala, na kakovost zdravstvene nege in oskrbe v imenovanem domu. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA: S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo na vzorcu 50 stanovalcev doma starejših na Koroškem, ki so bili starejši od 60 let. Pridobljene podatke smo prikazali v grafični obliki in jih opisno razložili. REZULTATI: Iz odgovorov, na raziskovalno vprašanje, ali so stanovalci zadovoljni z zdravstveno nego in oskrbo, lahko sklepamo, da jih je več kot tretjina anketiranih zadovoljnih z zdravstveno nego in oskrbo, saj je 32 % anketiranih na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, 20 % jih je nezadovoljnih in 16 % neopredeljenih. Rezultati so pokazali, da največ anketiranih potrebuje pomoč pri osebni higieni, pri nameščanju v ustrezno lego in položaj oz. pomoč pri premikanju in posedanju ter pomoč pri življenjski aktivnosti prehranjevanje in pitje. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da večina anketiranih v okviru zdravstvene nege in oskrbe ne bi ničesar spremenila, saj pod to možnostjo v anketi niso navedli ničesar. SKLEP: Zdravstvena nega in oskrba v domu starostnikov na Koroškem ni dovolj kvalitetna. Zadovoljene so le fizične potrebe stanovalcev. Psihične potrebe stanovalcev pa so zapostavljene. Da bi se kakovost zdravstvene nege in oskrbe izboljšala, bi bilo potrebno zaposliti dodaten negovalni kader. Poleg tega bi bilo potrebno tudi redno izobraževanje zaposlenega kadra na področju gerontologije in geriatrije.
Keywords: Institucionalno varstvo, starost, starostnik, zdravstvena nega in oskrba, kakovost.
Published: 03.10.2016; Views: 813; Downloads: 74
.pdf Full text (1,09 MB)

8.
Osebna asistenca pacienta z mišično distrofijo
Natalija Pintarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Mišična distrofija je bolezen, za katero je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar sčasoma pomeni delno ali popolno ohromitev določenih mišičnih skupin. Mišična distrofija se lahko pojavi v zgodnjem otroštvu ali tudi kasneje. Bolezen je zaenkrat še neozdravljiva; zdravijo se lahko le določeni simptomi. Oseba s tem mišičnim obolenjem sčasoma potrebuje pomoč druge osebe. Te osebe so svojci, osebni asistenti ali pa se invalid vključi v institucionalno varstvo. Z raziskavo smo želeli opredeliti mišično distrofijo in ugotoviti, kakšen pomen ima rehabilitacija za obolelega z mišično distrofijo, kakšen pomen ima osebna asistenca za uporabnika ter vlogo in pomen osebnega asistenta. Predstavili smo Društvo distrofikov Slovenije, katerega člani so oboleli za mišično distrofijo in preko svojega socialnega programa nudi osebno asistenco svojim članom. V raziskavi je sodelovalo triintrideset članov Društva distrofikov Slovenije, ki imajo preko društva omogočeno osebno asistenco. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili ustrezne podatke na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (61 %) anketiranih zadovoljnih, 13 (39 %) pa zelo zadovoljnih z osebno asistenco kot celotno dejavnostjo. Uporabniki si želijo osebne asistente, ki so jim blizu po osebnih lastnostih, kot so prijaznost, delavnost, natančnost, komunikativnost in da je starost osebnega asistenta sorazmerna z njihovo starostjo. Osebni asistenti imajo pomembno vlogo za uporabnika na različnih področjih; nekateri so popolnoma odvisni od pomoči osebne asistence, drugi potrebujejo pomoč pri vsakdanji osebni higieni, nakupovanju ali spremstvu na sprehodih, prevoz na delo; s prisotnostjo osebnega asistenta imajo tudi prijateljsko družbo. Ugotovili smo, da osebna asistenca za posameznika pomeni veliko več kot le fizična pomoč; pomembna je tudi kot psihična pomoč v smislu pogovora, tolažbe ali svetovanja, saj pozitivno vpliva na samopodobo in kakovost življenja. Mislimo, da se bodo v prihodnje potrebe po osebni asistenci povečale zaradi prognoze bolezni in staranja staršev mišično obolelih. To se kaže v želji po daljši prisotnosti osebne asistence in s tem večje samostojnosti, s katero bi bili manj odvisni od svojcev ali partnerjev ter bi jih tako razbremenili. Zaradi želje po čimbolj samostojnem življenju osebna asistenca pomeni velik plus invalidom in naši družbi nasploh.
Keywords: osebna asistenca, invalidnost, osebna pomoč, mišična distrofija, pripomočki, rehabilitacija
Published: 03.10.2016; Views: 767; Downloads: 147
.pdf Full text (1,25 MB)

9.
UVAJANJE PALIATIVNE OSKRBE V DOM UPOKOJENCEV
Irma Šmelcer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni paliativna zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe bolnikov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo, vključevanje paliativne obravnave v domove starejših občanov in vloga svojcev pri izvajanju paliativne oskrbe. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali se člani negovalnega tima čutijo usposobljeni za delo z bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter ali čutijo potrebo po vključitvi paliativne oskrbe v dom upokojencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in metodo anketiranja v obliki vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 45 anketirancev, potekala je v mesecu avgustu 2016 v enem izmed domov upokojencev. V vzorec se je uvrstilo 36 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 80 % realizacijo. Rezultati so predstavljeni pisno in v obliki tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, kjer smo kot statistično metodo uporabljali frekvenčno analizo. Raziskava je pokazala, da so potrebe po paliativni oskrbi prepoznane, žal pa je prepoznana tudi problematika. Pomanjkanje specifičnega znanja, izobraževanj ter organizirane povezanosti na vseh nivojih zdravstva ne morejo zadostiti vse večjim potrebam stanovalcev z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo. Dodaten problem predstavlja kadrovska podhranjenost zdravstveno negovalnega osebja. Ob odsotnosti zdravnika je zdravstveno negovalno osebje prepuščeno samim sebi ter svojcem, ki gojijo različna pričakovanja in poslabšanja zdravstvenega stanja svojih ljubljenih sprejemajo zelo različno. Posledično pa se tako dodatno bremeni dežurne zdravniške službe, le – te pa ob napotitvah naprej, bremenijo bolnišnice. Nujno in neizogibno bo potrebno izboljšati obveščenost oziroma seznanjenost stanovalca in svojcev z napredovalo boleznijo, prognozo in pričakovanji. Sprejemanje slabe diagnoze in še slabše prognoze je prav gotovo izredno težka situacija, vendar bi pravočasni družinski sestanki tako sprejemanje prav gotovo olajšali. Pričakovanja bi bila realnejša, trenutki stanovalcev z razumevajočimi svojci pa neprecenljivi.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, komunikacija, svojci, družinski sestanek.
Published: 27.10.2016; Views: 1194; Downloads: 220
.pdf Full text (328,87 KB)

10.
OSKRBA DEMENTNEGA STAROSTNIKA Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO V DOMSKEM VARSTVU IN DOMAČEM OKOLJU
Katarina Bukovšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Njena prevalenca je v stalnem naraščaju, ter je javnozdravstveni in družbeni problem. V diplomskem delu smo opisali demenco, Alzheimerjevo bolezen, zdravstveno nego dementnega starostnika v domačem okolju in domskem varstvu ter vlogo svojcev in negovalnega osebja pri oskrbi dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno oskrbo dementnega starostnika ter na podlagi dveh študij primerov primerjati življenje dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo v domskem varstvu in v domačem okolju na podlagi konceptualnega modela Virginije Henderson. Metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvalitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo preučili domačo in tujo literaturo. V empiričnem delu smo izvedli študiji primerov in uporabili tehniko intervjuja in opazovanja. Razprava: Ugotovili smo, da potrebujeta obravnavana starostnika štiriindvajseturni nadzor in varovanje. Oba starostnika potrebujeta pomoč pri osebni higieni in prehranjevanju. Ugotavljamo, da so pri starostniku v domskem varstvu aktivnosti planirane vnaprej in potekajo skupinsko. Starostnik, ki živi v domačem okolju, ima individualno planirane aktivnosti, ki so odvisne od dejavnosti svojcev. Sklep: Starostnikom z demenco je pomembno zagotoviti čim daljše bivanje v domačem okolju, v kolikor je to le mogoče, saj se tam najbolje znajdejo. Ob tem pa je zelo pomembno, da si svojci, ki negujejo in skrbijo za obolelega starostnika, vzamejo večkrat čas zase, saj lahko le tako preprečijo nastanek zdravstvenih težav pri svojcih. Če želimo starostniku zagotoviti kakovostno zdravstveno nego v domskem varstvu, mu to lahko zagotovimo le z dobrim sodelovanjem s svojci, saj le oni vedo, kaj je najboljše za njihovega svojca.
Keywords: Alzheimerjeva bolezen, demenca, starostnik, demenca doma, demenca v domskem varstvu, svojci
Published: 11.11.2016; Views: 1127; Downloads: 229
.pdf Full text (973,69 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica