1. Sprejem, triaža in nadaljnje zdravljenje bolnika z bolečino v prsnem košu v enoti za bolezniNives Temlin, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna.
Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu.
Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom.
Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.
Keywords: triaža, triažna medicinska sestra, urgentni center, bolečina v prsnem košu, enota za bolezni
Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 39
 Full text (1,16 MB) |
2. Perceptions of patient safety culture among triage nurses in the emergency department : a cross-sectional studyZvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, Jožica Černe Kolarič, Majda Pajnkihar, Matej Strnad, 2023, original scientific article Abstract: The patient safety culture is key to ensuring patient safety in healthcare organizations. The triage environment is inherently demanding for patient safety and is characterized by high stress, rapid decision-making, and quick action. In several countries, including Slovenia, there is a lack of studies on the patient safety culture among triage nurses. This study aimed to assess the perceptions of the patient safety culture among triage nurses. A cross-sectional survey design was used. The Emergency Medical Services-Safety Attitudes Questionnaire, distributed to triage nurses, was used to collect data. A total of 201 triage nurses participated in this study. The results revealed that the overall average perception of the patient safety culture was 57.27% (SD = 57.27), indicating that the perception of the patient safety culture among triage nurses in the emergency department was non-positive and requires improvement. “Job Satisfaction” received the highest score (63.18%; SD = 17.19), while “Working Conditions” received the lowest (49.91%; SD = 17.37). The perception of positive and negative safety culture responses was statistically significant for age (χ2 (3) = 17.750, p ≤ 0.001), education (χ2 (2) = 6.957, p = 0.031) and length of working experience (χ2 (3) = 8.875, p = 0.031). The findings emphasize the significance of improving the safety culture in relation to several areas of patient care during the triage process. This research serves as a crucial foundation for enhancing patient safety in triage, providing quality care, and reducing adverse events.
Keywords: triage, patient safety, perception, safety management, emergency medical services
Published in DKUM: 07.04.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (593,94 KB)
This document has many files! More... |
3. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Keywords: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (649,74 KB) |
4. Zagotavljanje udobja za kritično bolne paciente v enoti intenzivne terapijeMiloš Kuzmanović, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Koncept udobja je kompleksen, prehoden in večdimenzionalen, presega le odsotnost bolečine. Namen intenzivne terapije je zagotavljanje kakovostne oskrbe hudo poškodovanim pacientom. Raziskava proučuje stališča medicinskih sester o zagotavljanju udobja, vpliv tipa enote in izkušenj ter ugotavlja najpogostejše vire neugodja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in inferenčno statistiko s programom SPSS IBM 23.0, vključno z Mann-Whitney U testom.
Rezultati: Najpogostejši vir neugodja je pogrešanje ljubljenih oseb (x̄ = 7,83, SD = ±2,18). Pogosti viri neugodja so še motnje spanja, bolečina, tesnoba in občutek odvisnosti. Izkušnje medicinskih sester vplivajo na zagotavljanje udobja, predvsem pri zagotavljanju spanja ponoči, preprečevanju žeje, udobnem nameščanju pacientov in obvladovanju bolečine. Medicinske sestre največ pozornosti namenjajo odpravljanju bolečine, občutka mrazu, toplote, žeje ter zmanjševanju hrupa in umetne svetlobe ponoči.
Razprava in sklep: Intenzivna terapija je kompleksno okolje, kjer medicinske sestre igrajo ključno vlogo. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati skladnost mnenj medicinskih sester in pacientov ter razviti orodje za ocenjevanje udobja v Sloveniji, kar bi pomembno prispevalo k klinični praksi.
Keywords: udobje, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, pacient
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,38 MB) |
5. Vnos ultra-procesiranih živil v sodobni prehrani in tveganje za zdravjeNika Zupanič, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so priročne, okusne in visoko kalorične. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo o ultra-procesiranih živilih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi.
Metode: Izvedli smo »scoping« pregled znanstvene literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili izbor virov, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed dobljenih 173 člankov smo jih 7 vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da imajo prehrana in prehranjevalne navade posameznikov močan vpliv na zdravje in na kakovost življenja. Povečan vnos ultra-procesiranih živil vodi v povečano tveganje za mnoge bolezni, kot so: sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca itd.
Diskusija in zaključek: Ultra-procesirana živila, ki vedno bolj postajajo del našega vsakdana, imajo mnoge negativne posledice na naše zdravje in splošno kakovost našega življenja. Ključnega pomena je ozaveščanje tako potrošnikov kot zdravstvenih delavcev, kaj točno ultra-procesirana živila so in kakšen je njihov vpliv na zdravje ljudi.
Keywords: Sodobna prehrana, ultra-procesirana živila, klasifikacija NOVA, tveganja za zdravje
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 54
Full text (1,17 MB) |
6. Psihosocialna pomoč s sodobno digitalno tehnologijo, odraslim, ki so v otroštvu preboleli levkemijoJure Pisanec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pri odraslih, ki so preživeli levkemijo v otroštvu, se lahko po nekaj letih zdravljenja pojavijo negativni vidiki psihosocialnega zdravja, kot na primer večje tveganje za poslabšanje spomina, čustvene regulacije, učinkovitosti opravljanja opravil, socialnega delovanja in duševnega zdravja. Namen raziskave je ugotoviti, kako je sodobna digitalna tehnologija povezana z oskrbo psihosocialnih potreb odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli sistematični pregled znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Cochrane library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da ima lahko sodobna digitalna tehnologija pozitiven vpliv na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Razprava in zaključek: Obstajajo različne intervencije, ki jih lahko izvajamo s pomočjo sodobne digitalne tehnologije in pripomorejo k lajšanju psihosocialnih posledic, kot je uporaba interneta, skupin na internetnih straneh, mobilnega telefona itd. Digitalna psihosocialna pomoč lahko vpliva na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo, pod določenimi pogoji, in sicer če je prilagojena posamezniku, poteka dovolj dolgo in je učinkovita.
Keywords: psihosocialna pomoč, digitalna tehnologija, levkemija.
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 45
Full text (1,49 MB) |
7. Obvladovanje bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom med bolnišnično obravnavoAida Kovačević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Kronični pankreatitis predstavlja kritičen problem javnega zdravja. Pacienti s to boleznijo se pogosto spopadajo s kronično bolečino, ki ima različne mehanizme delovanja. Kronični pankreatitis najpogosteje nastane kot posledica prekomernega uživanja alkohola, kajenja ali genetskih mutacij. Pri nekaterih pacientih vzroka za kronični pankreatitis nikoli ne uspemo identificirati. Zdravljenje se običajno začne z ukrepi glede življenjskega sloga, ki vključujejo prenehanje uživanja alkohola in kajenja, nadzor nad bolečino, zdravila za nadomestitev nezadostnega delovanja trebušne slinavke ali mehansko drenažo oviranih kanalov trebušne slinavke. Najpogostejši način ocenjevanja bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom v bolnišničnem okolju je uporaba VAS (vizualno-analogne) lestvice za ocenjevanje bolečine in aplikacija protibolečinske terapije po modelu za lajšanje bolečine, ki ga predlaga Svetovna zdravstvena organizacija.
Keywords: bolečina, obvladovanje bolečine, kronični pankreatitis
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 41
Full text (595,19 KB) |
8. Long-term impact of community psychiatric care on quality of life amongst people living with schizophrenia : a systematic reviewJožica Černe Kolarič, Anja Plemenitaš Ilješ, Darja Kraner, Vida Gönc, Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, 2024, review article Abstract: The review examines the long-term impact of community psychiatric care on improving the quality of life of people with schizophrenia. It addresses the global burden of this disorder and the need for effective community-based care strategies. A systematic literature search was conducted in databases such as CINAHL, Medline, Web of Science, Sage and ScienceDirect, with the search lasting until March 2024 and following the PRISMA guidelines. The inclusion criteria targeted studies that addressed the long-term effects of community mental health care for people aged 18 years and older with schizophrenia and included both quantitative and qualitative research designs. Studies unrelated to the research question or with significant methodological flaws were excluded. The risk of bias was assessed using GRADE and GRADECERqual, in addition to critical appraisal using the Joanna Briggs Institute (JBI) checklists. Independent screening and data extraction was performed, with results summarised by thematic analysis. In total, 11 studies met the inclusion criteria and included cross-sectional, cohort, qualitative and randomised controlled trial designs. The results showed that community psychiatric care significantly improves the quality of life, well-being and social integration of people with schizophrenia. Effective interventions identified include psychoeducation, cognitive behavioural therapy, social skills training and individualised care plans. However, challenges such as limited resources, labour shortages and social stigma, particularly in low-income neighbourhoods, were also identified. This study highlights the importance of continuous, personalised, multidisciplinary community-based care for sustainable mental health outcomes. Further research is recommended to investigate the long-term impact and strategies to overcome implementation challenges.
Keywords: schizophrenia, quality of life, community, psychiatric care, patient, systematic review
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 12
 Link to file
This document has many files! More... |
9. Usmerjenost triažnega procesa na skrb za pacienta in njegovo varnostZvonka Fekonja, 2024, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Triaža na urgenci je dinamičen proces, kjer triažni zdravstveni strokovnjak analizira pacientovo zdravstveno stanje in določa stopnjo nujnosti obravnave, pri čemer se mora osredotočiti na skrbno ravnanje in zagotavljanje varnosti.
Namen: Raziskati kulturo varnosti in skrb za pacienta v triažnem procesu ter njuno povezavo z izvajanjem triažnega procesa pri urgentnem pacientu.
Metode: Izvedli smo dvostopenjski zaporedni pojasnjevalni načrt mešanih metod med zaposlenimi triažnimi zdravstvenimi strokovnjaki v 11 slovenskih urgentnih centrih med majem 2020 in julijem 2022. Kvantitativne podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnikov ter analizirali z opisno in sklepno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije ter podatke pridobili z delno strukturiranimi intervjuji. Rezultate obeh faz smo povezali s pilarnim integracijskim procesom.
Rezultati: Identificirali smo sedem ključnih elementov: (1) usposobljenost in znanje, (2) delovni pogoji in okolje, (3) timska dinamika in sodelovanje, (4) skrb za pacienta, (5) triažni proces in sistem triažiranja, (6) značaj triažnih zdravstvenih strokovnjakov in (7) sinergija skrbi in varnosti.
Razprava in zaključki: Rezultati raziskave poudarjajo nujnost izboljšanja varnostne kulture v procesu triaže. Zaznavanja triažnih zdravstvenih strokovnjakov jasno kažejo, da je varnost pacientov neločljivo povezana z skrbnim ravnanjem med triažnim procesom in poudarjajo, da sta skrb za pacienta in njegovo varnost med procesom triaže prepletena.
Keywords: triaža, varnost pacientov, mešane metode, skrb, urgentna služba
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 73
Full text (4,65 MB) |
10. Person-centred care: a support strategy for managing non-communicable diseasesMateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Barbara Kegl, Zvonka Fekonja, Gregor Štiglic, Adam Davey, Sergej Kmetec, 2024, original scientific article Abstract: Background: Over the last decade, the inadequacy and unsustainability of current healthcare services for managing long-term co-morbid and multi-morbid diseases have become evident. Methods: This study, involving 426 adults with at least one non-communicable disease in Slovenia, aimed to explore the link between quality of life, life satisfaction, person-centred care, and non-communicable disease management. Results: Results indicated generally positive perceptions of quality of life, general health, and life satisfaction of individuals with non-communicable diseases. Participants assessed their physical health as the highest of the four quality of life domains, followed by the environment, social relations, and psychological health. Significant differences occurred in life satisfaction, general health, quality of life, and person-centred care for managing non-communicable diseases. But, there were no significant differences in person-centred care according to the living environment. The study revealed a positive association between person-centred care and effective non-communicable disease management, which is also positively associated with quality of life, general health, and life satisfaction. Conclusions: Person-centred care is currently the most compassionate and scientific practice conceived, representing a high ethical standard. However, implementing this approach in healthcare systems requires a cohesive national strategy led by capable individuals to foster stakeholder collaboration. Such an approach is crucial to address the deficiencies of existing healthcare services and ensure person-centred care sustainability in non-communicable disease management.
Keywords: person-centred care, non-communicable disease, quality of life, life satisfaction
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 8
Link to file |
