| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikrita oblika nasilja - cyberbullying
Darko Faflek, 2021, magistrsko delo

Opis: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji
Boštjan Ban, 2020, magistrsko delo

Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

4.
Kibernetska varnost pametnih omrežij
Matjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

5.
Spletno nakupovanje ponarejenih prehranskih dopolnil v Sloveniji
Eva Blatnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Ponarejena prehranska dopolnila so dostopna uporabnikom po vsem svetu. Uporabniki so izpostavljeni številnim tveganjem, z uživanjem le-teh (ne)zavestno ogrožajo svoje zdravje (Šetina in Kreft, 2019). V magistrskem delu ugotavljamo, ali se spletni kupci prehranskih dopolnil zavedajo nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni pri uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta, ali so previdni pri spletnem nakupovanju prehranskih dopolnil in ali so opazili neželene učinke ob uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta. Nadalje predstavljamo razliko v zavedanju nevarnosti nakupovanja prehranskih dopolnil med spletnimi kupci prehranskih dopolnil in ostalimi kupci prehranskih dopolnil v Sloveniji. Med spletnimi kupci in ostalimi kupci prehranskih dopolnil obstajajo statistično pomembne razlike pri ocenjevanju varnosti prehranskih dopolnil, kupljenih prek slovenskih in tujih spletnih strani. Anketirani ostali kupci bolj upoštevajo mnenja zanesljivih oseb (zdravnik, farmacevt) v primerjavi s spletnimi kupci, ki bolj upoštevajo mnenja nezanesljivih oseb (prijatelj, internet, osebni trener …). Največ anketirancev (39,2 %) ne bi prepoznalo nelegalnih spletnih prodajaln prehranskih dopolnil, kar hkrati nakazuje na zavedanje tveganj, ki so jim izpostavljeni pri spletnem nakupovanju. Prav tako anketiranci bolj negativno ocenjujejo lastnosti prehranskih dopolnil, dostopnih na spletu, v primerjavi s tistimi, kupljenimi v lekarni. Anketiranci niso zaznali stranskih učinkov pri uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta.
Ključne besede: ponarejena prehranska dopolnila, spletno nakupovanje, javno zdravje, varnost javnega zdravja, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Vloga mladinskih vzgojnih programov pri omejevanju mladoletniške kriminalitete
David Paulič, 2020, diplomsko delo

Opis: Mladoletniška kriminaliteta in njeno omejevanje predstavlja pomembno področje dela številnim institucijam, tako državnim kot nevladnim. Mladi predstavljajo posebno tarčno skupino omejevanja kriminalitete, ki se ji v zadnjem času posveča čedalje več pozornosti. Temeljni dokument predstavlja Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (»RePZK«, 2006). Že v tem dokumentu je zapisano sodelovanje oblasti z nevladnimi organizacijami. Natančneje je omejevanje mladoletniške kriminalitete opisano v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 (»ReNPPZK19–23«, 2019) ter Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (»ZJIMS«, 2010). V Republiki Sloveniji obstaja veliko različnih mladinskih (vzgojnih) organizacij, ki z udeleženci izvajajo najrazličnejše programe. Glavni cilj vzgojnega programa je ustvarjati okolje, v katerem se lahko vsak mladostnik razvije v avtonomnega posameznika, kar mu omogoča normalno vključevanje v družbo. Odklonsko ravnanje pri mladostnikih je lahko prvi indikator za razvoj v družbeno nezaželeno smer. Veliko programov je namenjenih tudi omejevanju kriminalitete. V raziskavo je bilo zajetih 10 različnih organizacij, ki delujejo na območju Ljubljane. Vsebinsko so bile razdeljene v 4 skupine. Te so bile: verske, športne, kulturno-izobraževalne in skavtske. V teh organizacijah so bili udeležencem razdeljeni vprašalniki, s katerimi je bilo merjeno zadovoljstvo s programom, drugi dejavniki tveganja med mladimi, udeleževanje programa ter delinkventnost mladih. V raziskavi smo ugotovili, da med skupinami ni statistično značilnih razlik v delinkventnem vedenju njihovih članov v zadnjih 12 mesecih. Med posameznimi organizacijami pa te razlike so, in sicer med organizacijama Mladi zmaji in Društvom sokolske mladine. V raziskavi ni bilo mogoče potrditi, da višja ocena mladinskega programa s strani udeležencev prinaša boljše rezultate pri omejevanju mladoletniške kriminalitete, da so mladostniki, ki se pogosteje udeležujejo srečanj, manj delinkventni, in da so mladostniki, ki so v program vključeni dalj časa, manj delinkventni.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletniška kriminaliteta, mladinske organizacije, omejevanje kriminalitete
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (813,44 KB)

7.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki
Iza Kokoravec, 2020, magistrsko delo

Opis: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (848,94 KB)

8.
Kaznovanje otrok - nasilje ali vzgojni ukrep?
Anja Duh, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno kaznovanje otrok s strani staršev v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nasilje, vzgoja in vzgojni ukrepi. Opredeljeni so tudi storilci nasilja nad otroki. Opredelili smo vzgojne pristope, vzgojne ukrepe ter pojasnili, kakšen vpliv ima kazen na otroka. V zgodovini pa vse do danes so otroke usmerjali k primernemu vedenju s pomočjo groženj in kazni. V trenutku kaznovanja se zdi, da kazen deluje (Gray, 2002). Vendar otrok, ki je telesno kaznovan, ne razmišlja, kaj je storil narobe in kako bi to popravil, ampak razmišlja o tem, kako zlobni in nepravični so starši, ki ga fizično kaznujejo. Kaznovanje otrok je smiselno le takrat, kadar otrok ve, kaj je storil narobe. V vzgojnem postopku otroku ne zadajo telesnih bolečin, ne uporabljajo groženj, ne strašijo otroke, na splošno jim ne smejo dajati občutka, da je odrasel človek njihov sovražnik. Vzgoja mora temeljiti na učenju otroka ne na kaznovanju (Siegel in Payne Bryson, 2016). Empirični del magistrskega dela temelji na primarni raziskavi, za katero smo podatke pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Podatke smo zbirali po načelu snežne kepe. Ciljna populacija so bili starši v RS. S pomočjo različnih analiz smo ugotovili, da starši ne glede na težo otrokovega neprimernega dejanja prepoznajo kot najprimernejši vzgojni ukrep pogovor z otrokom. Fantov in deklic ne bi kaznovali enako, moški in ženske se ne razlikujejo v izbiri ustrezne kazni za otroka, ugotovili smo tudi, da se zdi staršem, ki niso bili telesno kaznovani v otroštvu telesno kaznovanje nekoliko bolj sprejemljivo kot staršem, ki so bili telesno kaznovani v otroštvu.
Ključne besede: otroci, vzgoja, kaznovanje, vzgojni ukrepi, nasilje, magistrska dela
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 622; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici