| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 200
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Ljubljana - zelena prestolnica
Aleksandra Djošan, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti primer Ljubljane, ki je osvojila naziv zelene prestolnice za leto 2016. Glavni cilji dela so opisati potek prijave za nagrado in posamezna okoljska področja Ljubljane, kjer je bilo narejenih največ sprememb. Poleg same študije primera smo v diplomskem delu namenili pozornost tudi evropski okoljski politiki in sedmemu okoljskemu akcijskemu programu, ki podpirata tovrstno nagrado. Ob pisanju diplomskega dela nas je najbolj zanimalo, katere ukrepe je mesto sprejelo, ki so ga pripeljali do naziva zelene prestolnice. Prav tako nas je zanimalo tudi, kaj je Ljubljana naredila v času zelenega leta. Ugotovili smo, da je Ljubljana osvojila naziv zelene prestolnice na podlagi Vizije 2025 za trajnostni razvoj mesta in s številnimi ukrepi, ki so jih uvedli na področju prometa. Kar se tiče leta 2016 ali tako imenovanega zelenega leta, pa smo ugotovili, da se je največ sprememb zgodilo na področju narave, in sicer s postavljanjem parkov in igrišč na degradiranih območjih. V prihodnosti bi bilo treba ukrepati na področju zraka z novo zakonodajo in aktivnejšimi programi. Prav tako bi bilo treba prenoviti odseke cest za boljšo varnost kolesarjev in pešcev.
Ključne besede: varstvo okolja, okoljska politika, okoljski programi, zelena prestolnica, Vizija 2025, Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2017; Ogledov: 830; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (844,04 KB)

72.
Utopitve v Sloveniji - oblike in preprečevanje
Marina Katić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o utopitvah ter preprečevanju teh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili, katere oblike utopitev poznamo, kako v Sloveniji preprečujemo, da do utopitve pride, kako nudimo osnovno prvo pomoč utopljencu, kakšna je statistika utopitev v Sloveniji na bazenskih ter naravnih kopališčih (morje, jezero, reka itn.) ter kako se s to problematiko srečujejo in soočajo v nekaterih drugih državah po svetu. Namen diplomskega dela je povzeti, na kakšen način se v Sloveniji soočamo z omenjeno problematiko, na kakšen način se z njo soočajo v tujini, preveriti mnenje prebivalstva Slovenije o omenjeni problematiki ter videti, kje imamo še prostor za izboljšavo na tem področju in zmanjšanje števila utopitev. Raziskava je pokazala, da veliko oseb zaupa reševalcem iz vode, še posebno osebe, ki prihajajo iz osrednjega ter vzhodnega dela Slovenije. Prav tako sem iz raziskave ugotovila, da veliko ljudi misli, da bi znalo nuditi prvo pomoč utopljencu, vendar se kasneje izkaže, da bi vseeno morali biti nekoliko boljše ozaveščeni o tem. V Sloveniji pa gremo v pravi smeri, kar se tiče plavalnih tečajev v vrtcih in osnovnih šolah, saj te podpira velika večina ljudi. Menim, da je to odličen način za preprečevanje utopitev pri otrocih.
Ključne besede: utopitve, preprečevanje, prva pomoč, reševalci iz vode, plavalni tečaji, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2017; Ogledov: 953; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

73.
Onesnaževanje zraka v Sloveniji
Aleš Peterkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Okolje je že od začetka človeštva podlaga za obstanek človeka, saj je sestavljeno iz ključnih elementov, ki omogočajo človekovo preživetje. Vendar pa je v zadnjem obdobju okolje postalo žrtev človekovega izkoriščanja, onesnaževanja in uničevanja. O onesnaženem zraku govorimo, kadar so v njem prisotne škodljive, nenaravne in neobičajne snovi, imenovane polutanti oziroma onesnaževala zraka. V zrak je spuščenih veliko emisij, ki so naravnega izvora, in emisij, ki so posledica človekovih dejavnosti. Slovenija zaradi večje onesnaženosti z delci PM₁₀ sodi med bolj onesnažene države v Evropi. Delci PM so tekoči in trdni delci v plinu. Industrija za evropsko gospodarstvo predstavlja ključni element, vendar pa predstavlja tudi vir onesnaževanja okolja. V EU in tudi v Sloveniji industrija proizvede veliko izpustov toplogrednih plinov. Kot primer navedimo proizvodnjo električne energije, ki proizvede več kot 60 odstotkov toplogrednih plinov. Drugi najbolj pogost način onesnaževanja zraka je promet, ki predstavlja več kot petino emisij toplogrednih plinov in je odgovoren za približno tretjino celotne porabe energije. V kmetijstvu se je izkazalo, da sta največji problem onesnaževanja monokultura, ki med drugim uporablja ogromno količino strupov, in živinoreja. Ugotovili smo, da največjo težavo predstavlja onesnaženost s trdnimi delci PM₁₀, kjer je Slovenija kar na tretjem mestu med državami članicami EU v količini delcev v ozračju. Predstavljajo nevarnost tako za ozračje kakor tudi za zdravje ljudi. Največji izvor trdnih delcev so industrija, promet in kurilne naprave, ki jih uporabljajo predvsem prebivalci v mestih. Količino trdnih delcev v ozračju lahko zmanjšamo z uporabo novejših tehnologij v industriji, ki bodo pripomogle k nižji vrednosti izpustov. V prometu pa lahko k zmanjšanju delcev največ prispevajo ljudje sami – tako da uporabljajo javni prevoz. Proizvajalci avtomobilov vsako leto nameščajo v avtomobile nove naprave in tehnologije, ki znižujejo emisije avtomobilov. Mestne občine bi lahko prispevale k nižanju vrednosti delcev, tako da bi prebivalcem omogočile brezplačno ali cenejšo menjavo kurilnih naprav ali pa vsaj menjavo vrste goriv, ki se trenutno uporabljajo z gorivi, ki imajo manjše izpuste trdnih delcev pri zgorevanju.
Ključne besede: zrak, onesnaževanje zraka, onesnaženost zraka, promet, industrija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 2393; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

74.
Diskriminacija žensk nekoč in danes
Iris Magdalenič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska. Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Ključne besede: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 1991; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

75.
Charles Ponzi in finančne prevare
Manca Tetičkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Finančne prevare so del gospodarske kriminalitete, ki nas obkroža vsak dan. V diplomski nalogi sem predstavila problematiko le teh in kako pomaga medsebojno ozaveščen-je o takšnih prevarah.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančne prevare, piramidni sistemi, Ponzijeve sheme, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 627; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (624,08 KB)

76.
Ravnanje z odpadki v Sloveniji
Sara Susman, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen problem ravnanja z odpadki v Sloveniji. Namen diplomskega dela je preučiti ravnanje z odpadki in ugotoviti v kolikšni meri se pojavlja nezakonito ravnanje z odpadki kot ena od oblik ekološke kriminalitete in kakšne so njene značilnosti. Zabojniki so zadnje čase natrpani in odpadki kar padajo iz njih. Pogosto so to celo odpadki, ki v določenem zabojniku nimajo kaj iskati. Nekateri pa odpadke vržejo v pravilen zabojnik, vendar kaj ko se med papirjem velikokrat znajdejo kar cele škatle, namesto da bi jih razstavili in bi tako zavzele manj prostora. Problematiko smo raziskovali s pomočjo ankete, katero smo dali v reševanje državljanom Republike Slovenije in raziskav narejenih na to tematiko drugih avtorjev. Ugotovili smo, da so ljudje kar dobro ozaveščeni o samem ravnanju z odpadki, vendar se kljub temu pojavljajo odpadki tam kjer se ne bi smeli. Naše mnenje je, da ljudje ne razmišljamo dovolj o posledicah, ki lahko nastanejo, če se ne držimo pravil samega ravnanja. Predlagamo, da bi se kazni za nepravilno ravnanje z odpadki zaostrile, da bi bilo več osveščanja o tej problematiki preko medijev, dobro pa bi bilo tudi, da bi osnovne in srednje šole posvetile več časa tej tematiki, kjer bi osnovnošolce in dijake seznanile s posledicami neprimernega ravnanja z odpadki.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, ločevanje odpadkov, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 2397; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

77.
Onesnaževanje zraka zaradi malih kurilnih naprav v Zagorju ob Savi
Laura Pistotnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Onesnaženost zraka je svetovni problem, ki se nenehno širi. K temu v veliki meri prispevamo tudi ljudje. Ena od napak, ki jo mnogi ponavljajo, je nepravilno ogrevanje stanovanjskih objektov pozimi. S svojo malomarnostjo v zrak spuščamo izredno velike količine prašnih delcev PM10 in ogljikovega dioksida, ki zelo škodujejo zdravju. Zagorje ob Savi je občina, ki spada v zasavsko regijo. Zaradi lege med hribovji so zasavske doline zelo neprevetrene, kar je eden od ključnih razlogov za še večjo onesnaženost tega območja. Namen tega diplomskega dela je bil preučiti, v kolikšni meri zasebna kurišča in male kurilne naprave vplivajo na onesnaženost zraka v občini Zagorje ob Savi, in na podlagi analize pridobljenih rezultatov ugotoviti razloge ter predlagati morebitne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju. Cilj diplomske naloge je bil analizirati problem onesnaženosti zraka v občini Zagorje ob Savi v obdobju kurilne sezone v povezavi z načinom ogrevanja objektov in poiskati morebitne rešitve in mehanizme, s katerimi bi stanje lahko izboljšali. Ugotavljamo, da še vedno preveč gospodinjstev v Zagorju ob Savi svoje domove ogreva s pečmi na trda goriva. Prebivalci se zavedajo, da je občina ena najbolj onesnaženih v Sloveniji in da imajo izpusti individualnih kurišč veliko vlogo pri onesnaževanju, vendar so mnenja, da finančne spodbude niso dovolj visoke, da bi se jim izplačalo investirati v izgradnjo toplotnih črpalk ali se priključiti na daljinsko ogrevanje. Da bi v prihodnosti zmanjšali onesnaženost zraka, je potrebno posvetiti pozornost ozaveščanju prebivalcev o onesnaževanju zraka, podati predloge ukrepov, s katerimi bi lahko vsak posameznik pozitivno vplival na zmanjševanje onesnaževanja, povišati finančne spodbude ter povečati pogostost inšpekcijskega in strokovnega nadzora nad (ne-)pravilnim kurjenjem.
Ključne besede: zrak, onesnaževanje, varstvo okolja, male kurilne naprave, emisije, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 888; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (868,47 KB)

78.
Onesnaževanje jezer v Sloveniji
Dejan Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.
Ključne besede: vode, jezera, varstvo voda, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 1842; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

79.
Varstvo na področju mučenja živali
Saša Rosulnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu nas je zanimalo kako je v Sloveniji urejena zaščita živali pred mučenjem, kaj sploh smatramo kot mučenje živali, zakaj ga nekateri izvajajo ter predvsem kako država ukrepa, da bi to kaznovala in preprečila. Ker se živali same pred človekom večinoma ne morejo braniti, je nujno, da jih zaščitimo ljudje, čeprav ravno pred nami samimi.
Ključne besede: živali, zaščita živali, pravno varstvo, mučenje, preprečevanje, nadzorovanje, živalska policija, inšpekcijske službe, nevladne organizacije, društva, zavetišča, diplomske naloge
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 819; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (646,47 KB)

80.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Ključne besede: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 851; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici