| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 209
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pasje borbe in mučenje živali
Nina Zrimšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Večinoma povsod po svetu veljajo boji, kjer se dve živali borita ena proti drugi, za kruta dejanja in so zato nezakoniti. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali v obliki pasjih borb s poudarkom na dogajanju v Sloveniji. Pasje borbe so zahrbten način služenja denarja ter grozna oblika mučenja živali in psov, ki jih kasneje velikokrat ni mogoče rešiti. V analizi smo ugotovili, da se pasje borbe pojavljajo tudi v Sloveniji, vendar pristojni ne ukrepajo učinkovito zaradi skope zakonodaje in pomanjkanja prijav s strani širše javnosti. Ugotovili smo, da imamo eno od najslabših zakonodaj na področju varovanja živali v Evropi. Edine, ki se borijo za pravice živali, so nevladne organizacije, ustanovljene s tem namenom. Organizacije za pomoč psom že vrsto let opozarjajo na dejavnike, ki nakazujejo na pasje borbe, in si prizadevajo, da bi pomagali psom ter kaznovali storilce in vpletene, s tem, da poudarjajo, kako slabo zakonodajo imamo v Sloveniji glede zaščite živali. Pristojne institucije ne ukrepajo pravilno, medtem ko organizacije, ki želijo pomagati, nimajo pooblastil in finančnih sredstev. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogla sprememba zakonodaje ali boljša informiranost javnosti o zanemarjanju in mučenju živali ter vsem, kar je povezano s pasjimi boji. Širša javnost bi se morala bolj zavedati problematike mučenja in zanemarjanja živali ter biti bolj podučena o problematiki pasjih borb in vsem v povezavi z njimi. Zadnja leta se vse bolj opozarja in več govori o pasjih borbah in mučenju, zato lahko upamo na izboljšanje situacije. Kot lahko zasledimo v medijih, se organizacije trudijo, da bi bile živali v zakonih navedene kot čuteča bitja in ne več kot predmet oziroma zasebna lastnina. Zvišati bi bilo treba kazni za mučenje ter poostriti nadzor nad vzrejo in prodajo psov.
Ključne besede: živali, mučenje živali, psi, pasje borbe, prevzgoja psov, preprečevanje, pristojne institucije, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Plastika - okoljski problem 21. stoletja
Daša Poličnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča. Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Ključne besede: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (807,74 KB)

3.
Kriminaliteta na podeželju v Cerknici
Marija Tonc, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta je vedno aktualna tema, ki vzbuja večne odzive. Gre za temo, raziskovano s strani strokovnjakov iz področij, kriminologije, geografije in drugih. Sam pojem pomeni zbirko z zakonom prepovedanih oziroma kaznivih dejanj. Kriminaliteta se pojavlja tako v urbanih kot tudi ruralnih območij, vendar pa se velikokrat pojavljajo ugibanja in predvidevanja, kje je kriminalitete več. Neko splošno prepričanje pravi, da je v ruralnem okolju manj kriminalitete, saj je podeželje velikokrat predstavljeno kot idilično in mirno okolje. Dejstvo je tudi, da je v mestih več prijavljene kriminalitete, na podeželju pa velikokrat le-ta ostane prikrita – to velja predvsem za družinsko nasilje ter nasilje nad ženskami in starostniki ter za pridelavo nezakonitih drog. Tudi policijsko delo je na podeželju drugačno, predvsem majhnost in medsebojna povezanost in poznanost ljudi lahko vplivata na strogost delovanja policije, ki je v splošnem prizanesljivejša kot pa v mestnih okoljih. Raziskava kriminalitete na podeželju v Cerknici kaže, da se večina anketirancev počuti zelo varne, ter da je večina anketirancev mnenja, da je življenje na ruralnem območju bolj varno kot pa življenje v urbanih območjih. Prav tako raziskava kaže, da lahko v namen preprečevanja kaznivih dejanj na podeželju po mnenju anketirancev največ naredijo prebivalci sami (npr. z ohranjanjem dobrih sosedskih odnosov, postavitvijo video nadzora in tako dalje). Pri preprečevanju kriminalitete pa imajo večjo vlogo tudi uslužbenci policije, ki morajo svoje delo opravljati profesionalno, pravično in etično.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, kriminaliteta na podeželju
Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Spolno nadlegovanje na območju nočnega življenja v Pomurju
Tjaša Fekonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Spolno nasilje je nedvomno ena najhujših oblik nasilja, ki se osebi lahko zgodi. Je globoko zakoreninjen problem današnje družbe, kjer se spolno nadlegovanje sprejema in se širijo stereotipna mišljenja. Na območjih nočnega življenja je ta problem še toliko bolj problematičen, saj ga ljudje dojemajo kot pričakovan del obiska nočnega življenja in kot sprejet del kulture. Bistvene značilnosti spolnega nadlegovanja so, da je vezano na spol, osebi, ki ji je povzročeno, je neprijetno in da se zgodi brez privolitve druge osebe. Največji strah v družbi povzroča predvsem ženskam, ki so najbolj ranljive za nadlegovanje. Diplomska naloga se osredotoča na spolno nadlegovanje v nočnem življenju na območju Pomurja. Predstavljene so definicije spolnega nadlegovanja, njihovi vzroki, posledice, odzivi in možnosti preprečevanja spolnega nadlegovanja. Poleg tega je v diplomski nalogi predstavljena vloga medijev, alkohola in drog pri spolnem nadlegovanju, kako se žrtvam v Pomurju nudi pomoč, ter še kratek pregled preteklih raziskav s tega področja. Zraven teoretičnega dela pa smo s pomočjo anketne raziskave in intervjujev ugotavljali dejansko stanje glede spolnega nadlegovanja v Pomurju in kako varno se počutijo prebivalci. Ugotovili smo, da se ljudje na območjih nočnega življenja v Pomurju počutijo varno in da se v večjem delu zavedajo, katera dejanja spadajo med spolno nadlegovanje. Večinski del anketiranih je na tem območju vsaj enkrat zaznalo ali doživelo spolno nadlegovanje. Kar se tiče odnosa do storilca, so bili to v večini neznanci in moškega spola, ki so bili pogosto zaznani kot alkoholizirani in redko pod vplivom psihoaktivnih snovi. Za preprečevanje spolnega nadlegovanja je najboljši način preventiva z omejevanjem količine zaužitega alkohola in drog, saj je oseba pod vplivom teh snovi najbolj ranljiva za napad. Pomembno je tudi, da ima oseba zraven sebe zaupno osebo ter urejen prevoz do doma, s čimer se lahko izogne napadu na ulici in po poti domov.
Ključne besede: nadlegovanje, spolno nadlegovanje, lokali, nočno življenje, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine
Blaž Zupančič, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Ključne besede: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (680,28 KB)

6.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom"
Dušica Dimić, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (951,85 KB)

7.
Problematika nezakonitega lova ptic v Sloveniji
Tina Jurišević, 2021, diplomsko delo

Opis: Ptice so del ekosistema, del narave in sveta, ki si ga vsi skupaj delimo. Rojstvo in smrt je nekaj naravnega, vendar je tudi dejanje, s katerim si človekovo bitje polni svoj ego na tak način, da se znaša nad nebogljenimi in nič krivimi bitji, jih ubija, muči, zapira in izkorišča. Takšna dejanja seveda niso sprejemljiva in jih nekateri nebomo nikoli razumeli ali si pred njimi celo zatiskali oči. Za vsako živo bitje je potrebno poskrbeti in se boriti za njihove pravice, saj same tega ne morejo storiti. Ljudje to počno iz številnih razlogov. Svojo korist iščejo v vsaki situaciji, kako bi lahko zaslužil in izboljšal svoj socialni status. Zaradi takšnih primerov je svet vsakodnevno bolj osiromašen in revnejši in se bojim, da nekega dne to stanje nebo več popravljivo. Nove generacije ne bodo vedele več, kaj je bila narava, saj bodo poznale le tisto, kar vidijo, torej uničen ekosistem. V diplomskem delu smo želeli predstaviti dejavnost, to je nezakoniti lov na ptice, ki pripomore k širjenju divjih lovcev, organiziranih združb ter seveda k uničevanju narave. Da bi to dejavnost omejili, je potrebna bistvena sprememba na področju ekološke kriminologije in pri razmišljanju javnosti. Med branjem diplomskega dela boste ugotovili, da se na pravno oz. kazensko plat ne naslanjam kaj dosti. V Sloveniji je proti živalim in njihovim pravicam namenjeno le nekaj pravnih podlag, vendar te ne segajo do te točke, da bi bili lahko z njimi zadovoljni/ zadoščeni. Po drugi strani pa smo lahko ponosni na organizacije in društva ter prostovoljce, ki poskušajo vsakodnevno problematiko nezakonitega lova in neprimernega ravnanja zoper ptic omiliti oz. zmanjšati. Največja organizacija v Sloveniji, ki se posveča pticam in njihovemu okolju, je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic - DOPPS. Svoje delo namenja popisovanju in spremljanju števila osebkov ptic v naravi, ukvarja se s problematiko nezakonitega lova na ptice ter poskuša svoje delo predstaviti javnost. Letna poročila so pričeli s pisanjem leta 2018 in jih še vedno pišejo, v njih pa podajo letno statistiko na področju lova na ptice, do katerih podatkov so prišli s prijavami družbe. Statistične podatke o vrstah lova smo vključili v diplomsko delo in ugotovili, da se število nezakonitega lova na ptice z leti povečuje.
Ključne besede: diplomske naloge, nezakonit lov, zaščita ptic, lov na ptice, ogrožene ptičje vrste
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

8.
Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini
Hana Poiškruh, 2021, diplomsko delo

Opis: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (852,81 KB)

9.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 394; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

10.
Ekološka kriminaliteta in problematika spola
Domen Vrečko, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Objavljeno: 01.06.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (567,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici