Search the digital library catalog

Abstract: Nezakonita preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji nakazuje na dolgo trajajočo problematiko sodobne družbe v kateri živimo. Vključuje celoten potek od krivolova, preprodaje, tihotapljenja in na koncu prodaje. Preprodaja ogroža živalske vrste, saj negativno vpliva na število posameznih vrst, prav tako na habitat in biodiverziteto v okolju. Veliko vlogo pri nezakoniti preprodaji živalskih vrst imajo organizirane kriminalne skupine, ki se ukvarjajo s kriminalom, saj je dobiček velik, kazni za ta kazniva dejanja pa nizke zaradi slabe ozaveščenosti in nizke prioritete pri organih pregona. Preprodajane živali se izkorišča v različne namene, kot je uporaba živalskih izdelkov v tradicionalni medicini, uporaba kož v modni industriji, kot razstavni kosi ali pa kot domače živali. Preprodane živali oziroma izdelki iz živali spadajo na črnem trgu pod eksotične živali ter luksuzne izdelke, ki so zelo cenjeni, kar vzbuja veliko povpraševanja in velike dobičke. Najpogosteje preprodajane živalske vrste so plazilci, ptiči in primati (opice). Glavni akterji pri izvozu, tranzitu in uvozu so države z veliko regijsko biodiverziteto ali pa regije, ki služijo kot tranzitna točka med različnimi regijami. Mednje spadajo Evropska unija, Afrika, Azija in ameriški kontinent, ki med seboj delujejo kot izvozne, tranzitne in ciljne države različnim živalskim vrstam in različnim živalskim izdelkom. Pri tem ima zelo pomembno vlogo konvencija CITES, ki nadzira mednarodno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami in tudi ostale nevladne organizacije, ki strmijo k zaščiti živalskih in rastlinskih vrst pred prekomernim izkoriščanjem, izrabo in izumrtjem. Primarno rešitev za ohranitev živalskih vrst vidimo v boljšem izobraževanju pri odkrivanju organiziranega kriminala preprodaje živalskih vrst na posameznih mejah, na letališčih ter v pristaniščih v Evropski uniji in drugod po svetu, višjim sankcijam in večjo ozaveščenostjo.
Keywords: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, nezakonita preprodaja, črni trg
Published in DKUM: 11.03.2021; Views: 851; Downloads: 82
Full text (2,59 MB)

Abstract: Zaključno delo je predstavljeno iz vidika kriminalističnega odkrivanja in preiskovanja odklonskih dejanj v primerih zlorabe dovoljenj za prebivanje ob združevanju družin. Predstavlja pogoje in pravno podlago pridobitve dovoljenj za prebivanje v sklopu združitve družine, obseg predkazenskega postopka ter pooblastila policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družine ter stališče tožilstva in dosedanjo sodno prakso v povezavi z odklonskimi dejanji ob združitvi družine. Za primerjavo zahtevnosti pridobitve dovoljenj za prebivanje na podlagi združitve družine v Republiki Sloveniji smo primerjali tovrstne pogoje pridobitev dovoljenj v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da so policijski predkazenski postopki pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družin zahtevni, ker se v tovrstnih primerih analizira večji obseg dokumentacije in so postopki dolgotrajni. Prav tako smo ugotovili, da Republika Slovenija nima postavljenih visokih pogojev, v kolikor želi tujec združiti manjše število družinskih članov. V primeru, da želi tujec v Republiko Slovenijo preseliti tri ali več družinskih članov, ga lahko glede na njegov prihodek močno ovira pogoj prikazovanja zadostnih sredstev, ravno zaradi katerega prihaja do največjih zlorab oziroma odklonskih dejanj. Kot možnost izboljšave, v povezavi s protipravnimi pridobljenimi dovoljenji za prebivanje ob združevanju družin, smo z raziskavo v diplomskem delu ugotovili, da bi lahko že sama sprememba pogojev prikazovanja zadostnih sredstev, v Pravilniku o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, bistveno pripomogla k preprečevanju zlorab na tem področju. S spremembo navedenega pravilnika država ne bi zaostrila pogojev preseljevanja tujcev na podlagi združevanja družine, temveč bi se po vsej verjetnosti zmanjšalo tveganje za storitev odklonskih dejanj, ki nastanejo ob združevanju družin.
Keywords: diplomske naloge, družina, tujci, združitev družine, odklonska dejanja, predkazenski postopek
Published in DKUM: 07.02.2021; Views: 902; Downloads: 114
Full text (601,50 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava Šaleška jezera in problematiko Termoelektrarne Šoštanj. Veliko je bilo govora o Velenju, Premogovniku Velenje, ki je enkrat zaprt, drugič odprt, o Šaleških jezerih, ki so posledica delovanja premogovnika, in Termoelektrarni Šoštanj, ki proizvede kar tretjino električne energije v Sloveniji, vendar je velik trn v peti tamkajšnjim domačinom. Za potrebe magistrske naloge smo analizirali sekundarne domače in tuje vire. Z deskriptivno metodo smo opisali temeljne pojme in predstavili pojave, ki so bili spoznanja tujih in domačih avtorjev. Poslužili smo se tudi kvalitativne oblike zbiranja podatkov, kjer nas je zanimalo mnenje kopalcev v Velenjskem jezeru. Med pisanjem magistrske naloge smo ugotovili, da se z leti Šaleška jezera in tamkajšnjo okolje izboljšuje. Ob jezeru je videti že veliko živih bitij in rastlinja, ki ga v prejšnjih letih ni bilo mogoče opaziti. Prav tako je Velenjsko jezero postalo zelo zanimiva točka za turiste, saj je ima eno izmed boljših plaž v Sloveniji, čeprav še vedno nima statusa kopalne vode. Občina Velenje dela tudi močno v tej smeri, da bi čim prej pridobili status kopalne vode, saj je sedaj kopanje vseh kopalcev na lastno odgovornost. Termoelektrarna Šoštanj veliko pozornost posveča varstvu okolja in zmanjšanju emisij. Občina Velenje o vsem tem obvešča širšo javnost, zato so v termoelektrarni še bolj pazljivi. Raziskano je tudi bilo, da se mora nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom nujno urediti in sanirati, da se jezeri ne bosta združili v eno in poplavili velik del Šaleške doline. S tem bi v nevarnost spravili mnogo ljudi; sanacija mora steči v bližnji prihodnosti, da domačini ne bodo več ogroženi.
Keywords: magistrska dela, Šaleška jezera, Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, okolje
Published in DKUM: 29.11.2020; Views: 1275; Downloads: 195
Full text (1,51 MB)

Abstract: Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.
Keywords: diplomske naloge, preiskovanje krvnih sledi, dokumentiranje oblik krvnih madežev, analiza oblik krvnih sledi, rekonstrukcija kaznivega dejanja
Published in DKUM: 29.11.2020; Views: 1194; Downloads: 167
Full text (3,73 MB)

Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 6. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v decembru 2020. Glavna tema konference obstaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredju pa je bila tudi tokrat dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, urbano okolje, ruralno okolje, Slovenija
Published in DKUM: 12.11.2020; Views: 965; Downloads: 70
Link to file