| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 244
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dušica Dimić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 978; Downloads: 122
.pdf Full text (951,85 KB)

42.
Problematika nezakonitega lova ptic v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tina Jurišević, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ptice so del ekosistema, del narave in sveta, ki si ga vsi skupaj delimo. Rojstvo in smrt je nekaj naravnega, vendar je tudi dejanje, s katerim si človekovo bitje polni svoj ego na tak način, da se znaša nad nebogljenimi in nič krivimi bitji, jih ubija, muči, zapira in izkorišča. Takšna dejanja seveda niso sprejemljiva in jih nekateri nebomo nikoli razumeli ali si pred njimi celo zatiskali oči. Za vsako živo bitje je potrebno poskrbeti in se boriti za njihove pravice, saj same tega ne morejo storiti. Ljudje to počno iz številnih razlogov. Svojo korist iščejo v vsaki situaciji, kako bi lahko zaslužil in izboljšal svoj socialni status. Zaradi takšnih primerov je svet vsakodnevno bolj osiromašen in revnejši in se bojim, da nekega dne to stanje nebo več popravljivo. Nove generacije ne bodo vedele več, kaj je bila narava, saj bodo poznale le tisto, kar vidijo, torej uničen ekosistem. V diplomskem delu smo želeli predstaviti dejavnost, to je nezakoniti lov na ptice, ki pripomore k širjenju divjih lovcev, organiziranih združb ter seveda k uničevanju narave. Da bi to dejavnost omejili, je potrebna bistvena sprememba na področju ekološke kriminologije in pri razmišljanju javnosti. Med branjem diplomskega dela boste ugotovili, da se na pravno oz. kazensko plat ne naslanjam kaj dosti. V Sloveniji je proti živalim in njihovim pravicam namenjeno le nekaj pravnih podlag, vendar te ne segajo do te točke, da bi bili lahko z njimi zadovoljni/ zadoščeni. Po drugi strani pa smo lahko ponosni na organizacije in društva ter prostovoljce, ki poskušajo vsakodnevno problematiko nezakonitega lova in neprimernega ravnanja zoper ptic omiliti oz. zmanjšati. Največja organizacija v Sloveniji, ki se posveča pticam in njihovemu okolju, je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic - DOPPS. Svoje delo namenja popisovanju in spremljanju števila osebkov ptic v naravi, ukvarja se s problematiko nezakonitega lova na ptice ter poskuša svoje delo predstaviti javnost. Letna poročila so pričeli s pisanjem leta 2018 in jih še vedno pišejo, v njih pa podajo letno statistiko na področju lova na ptice, do katerih podatkov so prišli s prijavami družbe. Statistične podatke o vrstah lova smo vključili v diplomsko delo in ugotovili, da se število nezakonitega lova na ptice z leti povečuje.
Keywords: diplomske naloge, nezakonit lov, zaščita ptic, lov na ptice, ogrožene ptičje vrste
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 622; Downloads: 62
.pdf Full text (7,33 MB)

43.
Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Hana Poiškruh, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Keywords: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 1043; Downloads: 221
.pdf Full text (852,81 KB)

44.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Furlanič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Keywords: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 1627; Downloads: 306
.pdf Full text (931,92 KB)

45.
Ekološka kriminaliteta in problematika spola : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Domen Vrečko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Published in DKUM: 01.06.2021; Views: 771; Downloads: 118
.pdf Full text (567,90 KB)

46.
Problematika uporabe živega srebra z vidika ogrožanja okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Rupnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Živo srebro je stoletja ljudi privlačilo k raziskovanju te tekoče kovine. Nekateri so verjeli, da je vir nesmrtnega življenja, spet drugi, da se jo lahko pretvori v zlato. Obenem pa so jo ljudje uporabljali za najrazličnejše namene, da bi si olajšali življenje. Vendar pa so se šele z napredkom tehnologije pričele kazati temne plati, ki sta jih prinesla rudarjenje in uporaba živega srebra. Prve žrtve strupene kovine so bili rudarji v rudarskih obratih in ljudje, ki so živeli v neposredni bližini. Skozi razvoj je bilo živo srebro vedno pogosteje uporabljeno na vse številnejših področjih in v vedno večjih količinah, s tem pa se je povečalo tudi onesnaževanje. Šele ko so ekološke nesreče terjale tisoče žrtev, se je svetovna javnost zganila in napisala Konvencijo Minamata o živem srebru, mednarodna pravila, ki so problematiko živega srebra uredila celostno od rudarjenja kovine, uporabe in vse do trenutka, ko ta postane odpadni material. Da bi razumela, kako kompleksna je težava, ki jo predstavlja toksičnost živega srebra, in kakšen vpliv ima na naravno okolje in ljudi, sem pregledala številno literaturo in ugotovila, da antropogene emisije resno ogrožajo naravno okolje, živali in človeka. Ugotovila sem, da je konvencija sicer pripomogla k začetku aktivnega reševanja problematike, vendar to še zdaleč ni dovolj. Prav tako samo z opustitvijo rabe živega srebra v raznih industrijskih panogah ne bo preprečen njegov negativen vpliv na živa bitja, saj je kovina v naravnem ciklu izjemno obstojna in potrebuje stoletja, da se dokončno posede na oceansko dno ter preneha s kroženjem. Na drugi strani pa so tu še emisije, ki jih povzroča kurjenje premoga in predstavljajo velik delež živosrebrnih izpustov. Problematiko poglablja še dejstvo, da so nekatere dejavnosti, ki se povezujejo z uporabo živega srebra, neformalne, kar pomeni, da so bolj dovzetne za kriminalne aktivnosti. Čeprav se je na nekaterih področjih uporabe živega srebra problematika izboljšala, je zelo pomembno, da se reševanje negativnega vpliva živega srebra z ratifikacijo konvencije ne ustavi. Za začetek je potrebno aktivno iskanje alternativ, ki bi zamenjale uporabo živega srebra, povečan nadzor podjetij, ki v svojih obratih na kakršen koli način uporabljajo to kovino, predvsem pa je potrebno ozavestiti ljudi, ki se po mojem mnenju še vedno premalo zavedajo, kako velik vpliv ima lahko živo srebro na njihovo zdravje.
Keywords: diplomske naloge, živo srebro, okolje, ogrožanje okolja, strupenost, Minamata
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 848; Downloads: 129
.pdf Full text (1,41 MB)

47.
Orožja za množično uničenje in okolje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristina Slejko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Keywords: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Published in DKUM: 12.05.2021; Views: 958; Downloads: 204
.pdf Full text (1,44 MB)

48.
Podeželska kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gašper Dušič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Podeželska kriminaliteta pomeni kriminaliteto na podeželju (na ruralnem območju), se pravi izven urbanih (mestnih) in industrijskih predelov. Izhaja iz načina in strukture življenja na podeželju, to se kaže predvsem v kmetovanju (oziroma pomeni kmečko/vaško okolje), ki je spet različno glede na to, ali preučujemo ravninske ali hribovite predele, ali vzhod ali zahod države, bolj ali manj razvite predele. V diplomski nalogi smo podrobneje preučil tematiko kriminalitete na podeželju. Za to temo smo se odločil, ker o kriminaliteti na podeželju ni bilo veliko napisanega, čeprav se o kriminaliteti, ki se dogodi na podeželju, veliko piše, le-ta velikokrat ni definirana kot podeželska kriminaliteta. Značilnost podeželske kriminalitete je, da se zgodi na podeželju (izven urbanega okolja). Ugotovili smo, da je večina kriminalnih dejanj povezana z ekološko oziroma okoljsko tematiko; spet druga kazniva dejanja z revščino, medsosedskimi spori, spori v družini ipd. Taka specifična kazniva dejanja, ki so značilna za podeželje, so, npr.: zloraba škropiv, gnojil, veterinarskih izdelkov; nezakonita odlaganja odpadkov, sežiganje in zakopavanje odpadkov, odplak; nezakonita sečnja gozdov, tatvina lesa; mučenje živali; tatvina in poškodovanje kmetijskih strojev, krivolov; nabiranje zaščitenih rastlin ter prekomerno nabiranje plodov; uničevanje in tatvina naravne in kulturne dediščine, ilegalni zakol živali, prodaja kmetijskih proizvodov in mesa na črno. Slovenija se tukaj ne razlikuje veliko od drugih držav, njena posebnost je samo majhnost države in majhnost podeželja ter posledično manj hujših oblik kriminalitete, kot so npr. umori kmetov, tatvine več glav živine ipd
Keywords: diplomske naloge, podeželje, kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, ruralno okolje, Slovenija
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 1035; Downloads: 122
.pdf Full text (491,53 KB)

49.
Ekološka kriminaliteta in Luka Koper : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Karmen Kuhar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Čista zemlja, voda in zrak. Narava nam je vse to podarila, vendar smo ljudje skozi leta to s pridom izkoristili, uničili in onesnažili. Zato je danes ključnega pomena zavedanje, da je treba ohraniti in varovati naravo. Da bo življenje na Zemlji sploh še obstajalo, je treba spremeniti razmišljanje vsakega posameznika, ki meni, da onesnaževanje ni resnično. Na področju varovanja in ohranjanja narave je zato pomembna novejša veja kriminologije, ki se ukvarja prav s perečimi problemi narave. Ekološka kriminologija temelji na prepričanju, da je naravo treba varovati kot temeljno človekovo dobrino. V diplomskem delu je predstavljeno, kako na okolje in njegovo varovanje vpliva naše edino pristanišče, ki ga upravlja Luka Koper, saj prav ta neposredno biva z naravo in posega vanjo. Pristanišče je zelo pomembno za razvoj gospodarstva in transporta, pri njegovem delovanju pa prihaja do onesnaževanja okolja. Z najnovejšo tehnologijo v Luki Koper nadzorujejo onesnaženost in jo poskušajo čim bolj omiliti. Vsako leto se pripravi pregled uspešnosti zmanjševanja onesnaženosti in načrt za prihodnost, kjer se določijo novi načini za ohranjanje narave čim bolj čiste. S pregledom letnih poročil, ki jih pripravljajo v podjetju, so v diplomskem delu predstavljeni načini onesnaževanja in primerjava le-teh v obdobju med 2009 in 2018, načini spoprijemanja s to težavo ter cilji za prihodnost in ohranjanje narave za naslednje generacije. Ugotovljeno je bilo, da pristanišče kljub svoji velikosti in različnim področjem dela okolja ne onesnažuje nadpovprečno oziroma nad mejo, ki je določena z zakonodajo, saj je ravno ohranjanje okolja za prihodnje generacije glavno vodilo pri razvoju pristanišča.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, Luka Koper, varovanje okolja, pristanišče
Published in DKUM: 16.03.2021; Views: 859; Downloads: 148
.pdf Full text (671,03 KB)

50.
Nezakonito trgovanje z elektronskimi odpadki kot oblika ekološke kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tjaša Gabršček, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko nedovoljenega trgovanja z elektronskimi odpadki kot obliko ekološke kriminalitete. Odgovarja na vprašanja, kaj se z elektronskimi odpadki dogaja, kako poteka trgovanje z njimi in predvsem kakšne negativne posledice ima na ljudi in okolje. Za dosego ciljev diplomskega dela smo opravili pregled že obstoječe literature na temo nedovoljenega trgovanja z elektronskimi odpadki ter povezanosti z ekološko kriminaliteto. Predvsem smo se osredotočili na celoten proces te nezakonite dejavnosti, iskanje vzrokov za tovrstno nezakonito prodajo in kakšne posledice predstavlja za ljudi in okolje. Ugotovili smo, da je glavni povod za vključevanje v to nezakonito dejavnost visok strošek ustreznega ravnanja z e-odpadki in relativno nizko tveganje ob visoki finančni koristi. Prišli smo tudi do ugotovitev, da nedovoljeno trgovanje z e-odpadki predstavlja resen primer ekološke kriminalitete. Problematika je transnacionalne razsežnosti, saj e-odpadki potujejo med vsemi kontinenti sveta, posledice le tega pa imajo negativen vpliv na celoten ekosistem. Menimo, da bi bilo za zmanjšanje količine nezakonito preprodanih e-odpadkov potrebno začeti pri ozaveščanju prebivalstva o e-odpadkih in vzpostaviti več zbirnih mest. Za učinkovit boj proti tej nezakoniti dejavnosti bi bilo potrebno izboljšati preiskovanje, partnersko sodelovanje na mednarodni ravni in usposabljati nadzorstvene delavce. Smiselno bi bilo tudi usklajevanje in poenotenje zakonodaje s področja nedovoljenega trgovanja z e-odpadki, vzpostavitev strožje zakonodaje in višjih kazni, kar bi morebitne akterje odvračalo od vključevanja v nezakonite dejavnosti.
Keywords: diplomske naloge, elektronski odpadki, e-odpadki, nedovoljeno trgovanje, grožnje
Published in DKUM: 16.03.2021; Views: 898; Downloads: 75
.pdf Full text (781,99 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica