| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 244
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Varnostna problematika v občini Grosuplje : magistrsko delo
Maša Rački, 2023, master's thesis

Abstract: V vsakdanjem življenju na varnost prebivalcev lokalne skupnosti vpliva veliko dejavnikov in pojavov. Nekateri dejavniki in pojavi bolj ogrožajo varnost kot drugi, zato jih je pomembno opredeliti, poiskati vzroke zanje in jih preprečiti. Pri tem so ključnega pomena subjekti zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, kot so policija, civilna zaščita, zasebnovarnostna podjetja, redarstvo, občinska inšpekcija, varnostni sosveti, gasilci in drugi. Pomembni so tudi ukrepi zagotavljanja varnosti, kot so občinski program varnosti in spletni portali, kjer občani dajo pobudo za rešitev varnostnega problema, ter druge oblike zagotavljanja varnosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kateri pojavi prebivalcem občine Grosuplje predstavljajo problem. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, s katerima smo pregledali domačo in tujo literaturo ter na podlagi ugotovitev pisnih virov predstavili preučevano tematiko. V empiričnem dlu smo z anketnim vprašalnikom ugotovili, kolikšno stopnjo zaupanja imajo občani Grosupljega v subjekte zagotavljanja varnosti ter kateri varnostni pojavi in v kolikšni meri jim predstavljajo varnostni problem. Rezultati raziskave so pokazali, da prebivalci občine Grosuplje najbolj zaupajo prostovoljnim in poklicnim gasilcem, najmanj pa Komisiji za reševanje romske problematike in občinskemu redarstvu. Največji varnostni problem jim predstavljajo Romi in divja odlagališča, najmanjši pa homoseksualci in prireditve na prostem.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, varnostni problemi, Romi, magistrska dela
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 453; Downloads: 57
.pdf Full text (1,48 MB)

22.
Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jože Klobasa, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni postopki kriminalistične policije, ki se nanašajo na obravnavo suma kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim prehajanjem meje ali ozemlja države Republike Slovenije. S pomočjo statističnih kazalcev je prikazan porast zaznanih ilegalnih migracij v obdobju od leta 2016 do leta 2019 na slovensko-hrvaški meji in porast zaznanih kaznivih dejanj na področju tihotapstva ljudi v tem obdobju. Opisana je sprememba kazenske zakonodaje na tem področju, ko je želel zakonodajalec z višanjem zapornih kazni ustaviti trend naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Za bolj plastično predstavo je podan opis izmišljenega primera, ko policisti med opravljanjem nalog javne varnosti ob državni meji z Republiko Hrvaško zaznajo sum kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Za zaznano kaznivo dejanje je opisan predkazenski postopek, omejitve in težave preiskovalcev ter sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom. Opravljen je bil intervju z višjim državnim tožilcem, ki je opisal izzive tožilstva pri dokazovanja tega kaznivega dejanja na sodišču. Ocena tožilstva je, da je sodelovanje tožilstva in policije na tem področju dobro in da ni potrebe po spremembi veljavne zakonodaje. Po naši oceni ima večina obravnavanih kaznivih dejanj iz področja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države značilnosti, ki jih uvrščajo med organizirano mednarodno kriminaliteto. Zato je pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj še toliko bolj pomembno usklajeno mednarodno policijsko sodelovanje.
Keywords: kriminalistika, kriminalistična policija, organizirani kriminal, kazensko pravo, tihotapljenje ljudi, migracije, prehod meje, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.03.2023; Views: 579; Downloads: 129
.pdf Full text (772,92 KB)

23.
Kmetje in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Monika Felicijan, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Ko sem se odločala za temo diplomskega dela, sem pri prebiranju literature ugotovila, kako malo so kmetje cenjeni za delo, ki ga opravljajo, zato se jih kriminaliteta še toliko bolj dotakne. Tudi sama prihajam iz ruralnega okolja, zato vem, koliko je v kmetijstvu potrebnega truda, časa in veselja, da si lahko nekaj ustvariš. V primeru kriminalitete imajo kmetje ne samo finančno, ampak tudi psihično škodo. Nekatera kmetijstva so morda obsojena na propad, druga se soočijo in strmijo k rešitvam in prijavljajo kriminaliteto, da si lahko opomorejo, nekateri kmetje ne zaupajo organom pregona za preprečevanje kriminalitete in stvari vzamejo v svoje roke. Tretje kmetije same povzročajo kriminaliteto, ali zaradi slabih med sosedskih odnosov ali zato, da bi bolje preživele same, ali pa so razlogi čisto drugačni. Tudi država vedno bolj pomaga kmetom in kmetijstvom z raznimi subvencijami in izobraževanji, da se kmetijski trg lahko povzpenja na kakovosten nivo. Seveda pa ne bomo govorili le o kriminaliteti, ki je povzročena kmetom, ampak tudi o kriminaliteti, ki jo kmetje povzročajo sami. Kmetje so tiste glavne osebe, ki gredo tudi kdaj mimo zakona, da si olajšajo delo v kmetijstvu. Pa je to s strani organov za preprečevanje kriminalitete sprejemljivo? Koliko so organi pregona seznanjeni o kriminaliteti na kmetijah? Kriminaliteta predvsem na kmetijstvu je zelo kompleksen pojav in se ga splača še dodatno raziskati, saj vsaj na slovenskem ozemlju o tem ni veliko govora.
Keywords: kriminaliteta, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.12.2022; Views: 466; Downloads: 96
.pdf Full text (1,18 MB)

24.
Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Antlej, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja. Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Keywords: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 499; Downloads: 64
.pdf Full text (2,36 MB)

25.
Boj Evropske unije proti organizirani kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Benjamin Čehič Limoni, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva dejanja, z namenom pridobiti si predvsem moč ali dobiček. Na območju Evropske Unije se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, katere so odvisne od povpraševanja družbe, v kateri se organizirana kriminalna skupina nahaja. Najpogostejše oblike dejanj, s katerimi se te skupine na območju EU ukvarjajo, so trgovina z drogami, tihotapljenje ljudi, trgovina s strelnim orožjem, finančne ali druge vrste goljufij, kibernetska kriminaliteta ter ekološka kriminaliteta. Ker omenjena dejanja povzročajo škodo državnemu sistemu, se države med seboj povezujejo in ustvarjajo razne instrumente za boj proti organizirani kriminaliteti. Ker je za boj proti organizirani kriminaliteti najpomembnejša transparentnost in mednarodno sodelovanje, velik korak za boj proti organizirani kriminaliteta predstavlja združitev držav v EU. Glavni instrument EU za boj proti organizirani kriminaliteti predstavlja varnostna pobuda EMPACT, v okviru katerega se med seboj povezujejo razne organizacije za boj proti organizirani kriminaliteti, kot so Europol, Frontex, Eurojust, CEPOL, itd. Rezultati kažejo, da se Evropska unija sicer dobro bori proti OK, vendar pa se bodo morali z razvojem organizirane kriminalitete močno razviti tudi načini preiskovanja le-te, če hočemo, da rezultati ostanejo na tem nivoju. Ugotovili smo, da organizirana kriminaliteta predstavlja zelo velik problem predvsem zaradi dejstva, da je zelo močno povezana s korupcijo oseb na visokih položajih, pri čemer korupcija teh oseb direktno omogoča obstoj organizirane kriminalitete.
Keywords: organizirana kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, Evropska unija, Europol, Eurojust, Frontex, CEPOL, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 386; Downloads: 76
.pdf Full text (2,78 MB)

26.
Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Ameršek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji. Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Keywords: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 661; Downloads: 171
.pdf Full text (1,50 MB)

27.
Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominik Fartelj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Keywords: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 723; Downloads: 240
.pdf Full text (1,38 MB)

28.
E-odpadki in informacijska varnost : magistrsko delo
Uroš Jelenc, 2022, master's thesis

Abstract: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni. V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto. Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov. V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Keywords: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 685; Downloads: 127
.pdf Full text (1,73 MB)

29.
Svetlobno onesnaževanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Florijan Dremelj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje v naravnem stanju praviloma podnevi delujemo in ponoči spimo. Smo prilagodljivi in izkoriščamo tako prostorske kot časovne niše, kar nam omogoča, da lahko kot vrsta obstajamo kjerkoli na Zemlji in delujemo ob kateremkoli delu dneva. Kot vrsta smo najnaprednejši in najinteligentnejši, kar se kaže v razvijanju tehnologij. Tako smo razvili oblačila, začeli graditi zgradbe kot zavetje pred podnebnimi spremembami in iznašli umetno razsvetljavo, ki nam omogoča širiti dejavnosti v nočni čas. Z rastjo naše populacije raste in se nadgrajuje tehnologija umetnega osvetljevanja. S tem se začnejo pojavljati težave. Umetna svetloba postopoma začenja spreminjati naravni cikel dneva in noči, ki je bil v preteklosti skozi dolga geološka in evolucijska obdobja vseh živih bitij na Zemlji konsistenten. Pojav onesnaževanja s svetlobo ni problem samo Slovenije, temveč je skupen državam po vsem svetu. Nepopravljiva izpostavljenost umetni svetlobi pa ni problem samo ljudi, temveč tudi flore in favne. Preučevali smo pojem svetlobnega onesnaževanja in zakonodajo glede tega v Sloveniji ter primerjali svetlobno onesnaževanje po svetu, podrobneje v Južni Koreji in Veliki Britaniji. Prav tako smo se poglobili v raziskovanje vplivov svetlobnega onesnaževanja na okolje (floro in favno) in ljudi. Ugotovili smo, da je grožnja današnji družbi in okolju, v katerem bivamo, ter velik globalni problem, s katerim se podobno kot Slovenija soočajo tudi druge države. Velik problem je nepravilna namestitev cestnih svetilk, saj s svojim močnim sijajem ne osvetljujejo samo želenega območja, temveč svetijo tudi v nebo, s čimer povzročajo bleščanje in svetlobne prestope.
Keywords: svetlobno onesnaževanje, umetna svetloba, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 541; Downloads: 91
.pdf Full text (1,27 MB)

30.
Izkušnje s kriminaliteto na kmetijah na Goriškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Evelina Skrt, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Tradicionalna območja človekove poselitve delimo na urbana – mestna in ruralna – vaška (Golin, Jedwab in Vollrath, 2015, citirano v Hacin, 2019), kriminaliteta pa je največkrat najbolj zgoščena prav v urbanih okoljih (Hacin, 2019). Ker podeželje velja za mirno ter urejeno območje, kjer si ljudje pomagajo med seboj, mnogi zmotno mislijo, da se tu kazniva dejanja ne dogajajo. Preučevanju kriminalitete na podeželju in sploh na kmetijah se zato posveča premalo pozornosti, tudi raziskav in študij je na to temo zelo malo. Večina raziskav je fokusiranih na kriminaliteto v ruralnih območjih, podeželja pa so pri raziskavah mnogokrat zanemarjena. V zaključni nalogi smo najprej opisali Goriško regijo, kmetije na Goriškem in splošno kriminaliteto na Goriškem, nato pa še kriminaliteto na kmetijah po svetu, v Sloveniji in na Goriškem. V drugem delu zaključne naloge smo naredili sekundarno analizo podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah, ki je potekala pod vodstvom programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih kot del mednarodne študije The International Society for the Study of Rural Crime. Za namene raziskave o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah je bil prirejen vprašalnik, v katerem so sodelovali prebivalci vaških okolij z območja celotne Slovenije in se je nanašal na njihovo oškodovanost s kriminaliteto ter možne oblike preprečevanja kriminalitete. Na podlagi dobljenih podatkov lahko zaključimo, da je kriminaliteta na kmetijah v Goriški regiji nedvomno prisotna, vendar ne v velikem obsegu. V primerjavi z drugimi regijami po Sloveniji Goriška ni posebno ogrožena. Vseeno pa je na to temo potrebno narediti še veliko raziskav, da bomo o viktimizaciji na kmetijah v Sloveniji dobili realno sliko.
Keywords: diplomske naloge, Goriška, kriminaliteta, podeželje, kmetije, kmetje
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 477; Downloads: 73
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica