Search the digital library catalog

Abstract: Zavarovalniške goljufije so pereč problem današnje družbe tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Zaradi finančne krize naraščajo tudi prej omenjena kazniva dejanja. Cilj vsakega goljufa je namreč dobiček, saj bi vsak na nepošten in hiter način zaslužil denar ter si s tem pridobil veliko premoženjsko korist, kar pa za zavarovalnice in njihove zavarovance predstavlja veliko škodo. Zavarovalniške goljufije predstavljajo sivo polje kriminalitete, zato jih zelo težko odkrivamo, preiskujemo in tudi dokazujemo. V analizi diplomske naloge smo na podlagi statistike Policijske uprave Murska Sobota, intervjujev in anket ugotovili, da se v Pomurju zavarovalniške goljufije z leti zmanjšujejo. Največ je avtomobilskih zavarovalniških goljufij, ki jih povzročajo osebe moškega spola, ki imajo visoko izobrazbo in si želijo pridobiti denar. Na podlagi naših rezultatov bi predlagali, da bi se zavarovalnice še bolj povezovale s policijo in drugimi pravosodnimi organi ter da bi imeli skupna izobraževanja in usposabljanja, ki bi pripomogla k še večjemu upadu zavarovalniških goljufij v regiji. Predlagamo tudi, da bi zavarovalnice bolj poostrile zavarovalne pogoje ter se še bolj posvetile škodnim primerom.
Keywords: diplomske naloge, zavarovalniške goljufije, zavarovalnica, Pomurje, gospodarska kriminaliteta
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1332; Downloads: 127
Full text (1,18 MB)

Abstract: V današnjem svetu se srečujemo s pojavom različnih vrst kriminalitete. Kazniva dejanja, ki vplivajo na družben in gospodarski razvoj ter povzročajo državi večmilijonsko škodo, uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto. Med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete sodi finančna kriminaliteta, ki je tudi najbolj zapletena, zaradi tega pa tudi najtežja oblika za odkrivanje in preiskovanje. Preučevanje tega odklonskega pojava je postalo pomembnejše ob nastopu finančne krize, ko so vodilni v finančnih institucijah s svojo pohlepnostjo ogrozili celoten svet, zato tako pomembne institucije ne smejo delovati brez zunanjega nadzora in regulacij ter strogo predpisanih pravil, določenih odgovornosti in sankcij. Glavno značilnost gospodarske in finančne kriminalitete predstavlja velika premoženjska škoda, ki je s temi dejanji povzročena. Finančna kriminaliteta nima skupno sprejete definicije, lahko pa jo opredelimo kot gospodarska kazniva dejanja, ki so povezana s finančnimi institucijami. Diplomsko delo predstavlja problematiko odkrivanja in preprečevanja finančne kriminalitete. Analizirali smo delovanje policije na tovrstnem področju v Sloveniji, vlogo nadzornih institucij ter učinkovitost preventivnih ukrepov. Na podlagi ugotovitev smo izoblikovali smernice za nadaljnje ukrepanje. Ugotovili smo, da je Slovenija v okviru Evropske unije že sprejela vrsto novih predpisov in ukrepov, ki so prispevali k izboljšanju stanja na področju odkrivanja in preprečevanja tovrstne kriminalitete. Ustanavljati so se pričele specializirane preiskovalne skupine, ustanovil se je Nacionalni preiskovalni urad, dosegli smo specializacijo znotraj tožilstva, skrajšanje predkazenskega postopka, organi pregona pa so izboljšali medsebojno sodelovanje. Kljub vsem izboljšavam še veliko finančne kriminalitete ostaja neodkrite, majhen pa ostaja tudi delež preiskanih kaznivih dejanj.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, odkrivanje, preprečevanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.05.2018; Views: 1231; Downloads: 253
Full text (1,39 MB)

Abstract: Gospodarstvo je sestavni del vsake države, tako v zasebnem sektorju, kakor tudi sektorju, ki je pod nadzorom državnih organov. V današnjem času se standard življenja v različnih državah meri s pomočjo izračuna bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP), torej večji kot je BDP, višji je standard življenja. Skozi zgodovino se je večal vpliv države na posameznih področji, tako da danes država nadzoruje vse pomembne ustanove, podjetja in zato zaposluje veliko število ljudi. Ker pa država rabi tudi pomoč zasebnega sektorja, podeljuje koncesije ali sklene pogodbo na podlagi javnega naročila s kakšnim zasebnim podjetjem. Zaradi velike konkurence v zasebnem sektorju in zagotavljanju enakovrednosti pri oddaji javnega naročila, je bilo treba omenjeno področje tudi zakonsko urediti. Precej časa je minilo od sprejetja prvega zakona do sprejetja dveh novel – od leta 2016 torej področje javnega naročanja ureja ZJN-3, ki je pravzaprav četrto nadaljevanje Zakona o javnem naročanju. Sprejetje omenjene novele je bilo nujno, saj se mora s tehnološkim razvojem razvijati tudi sistem in postopek javnega naročanja. Omenjena novela bo namreč prva omogočala oddajo ponudb in vse potrebne dokumentacije elektronsko, kar bo pospešilo in olajšalo delo zaposlenim, tako v zasebnem, kakor tudi v javnem sektorju. Z novo novelo je tudi lažji pregled nad področji, ki jih ureja zakon – mnoga področja, ki so bila prej razdrobljena, so sedaj združena vse v en zakon. Novela ima tudi nekaj sprememb, ki sistemsko omogočajo učinkovitejšo izvedbo procesa javnega naročanja, omogočajo pa tudi ekonomično ustreznejšo operativno izvedbo naročila.
Keywords: javno naročanje, javna naročila, zakonodaja, novele, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.05.2018; Views: 1414; Downloads: 124
Full text (1,15 MB)

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil prostorsko analizirati izbrane oblike kriminalitete na območju PU Murska Sobota med leti 2008 in 2015 ter jih s pomočjo geografskega informacijskega sistema prikazati na kartah. S statistično metodo smo podatke uredili v tabelah in jih prikazali na grafih. V nalogi smo želeli ugotoviti, kako je naraščal oziroma padal trend kaznivih dejanj in kje so bila posamezna kriminalna žarišča. Podatke za raziskavo smo pridobili iz uradnih policijskih statistik in geografskega informacijskega sistema. Jedro magistrske naloge predstavljajo analize izbrane kriminalitete v Pomurju med leti 2008 in 2015. Pregledali in predstavili smo nekatere oblike premoženjske kriminalitete, kriminaliteto zoper javni red in mir, kriminaliteto povezano z uživanjem in proizvodnjo drog ter nasilje v družini. Ugotovili smo, da je najpogostejša zaznana oblika kriminalitete na območju PU Murska Sobota premoženjska kriminaliteta, ki ji sledi kriminaliteta povezano z drogo in družinsko nasilje. S pomočjo kart smo ugotovili tudi kriminalna žarišča, ki so v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Radencih. Podrobneje smo prikazali razporeditev kaznivih dejanj za Mursko Soboto, kjer smo ugotovili, da je najbolj izpostavljen sam center mesta. Izpostavljena krizna žarišča v Pomurju so tudi največja izobraževalna in delovna središča. Na teh področjih je treba okrepiti prisotnost policistov in redarstva, dodatna razsvetljava na izpostavljenih mestih (parki, okolica šol, igrišča, parkirišča) in dodatna ozaveščanja šibkih z možnostjo preventivnih ukrepov zoper kriminaliteto. Pomurje se ubada tudi z veliko stopnjo brezposelnosti, zato smo poskušali povezati ta vpliv na stopnjo zabeležene kriminalitete, ki smo ga v večini preučevane kriminalitete morali zavrniti.
Keywords: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, kartiranje, geografski informacijski sistemi, GIS, magistrska dela
Published in DKUM: 13.04.2018; Views: 1439; Downloads: 201
Full text (2,19 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Keywords: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.04.2018; Views: 1585; Downloads: 188
Full text (1,70 MB)